Križanič: Problem Slovenije ni javni dolg, ampak dolg gospodarstva

Odbor za finance: Za težave Slovenije krivo tudi prepočasno reševanje domačih problemov.
Objavljeno
06. januar 2012 13.57
Posodobljeno
06. januar 2012 13.57
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Odbor za finance in monetarno politiko je z gosti z ministrstva za finance, iz Banke Slovenije, bank, Umarja in fiskalnega sveta razpravljal o težavah slovenskih javnih financ, bank in gospodarstva. Razšel se je brez sklepov, večina poslancev se je strinjala, da potrebujemo takojšen varčevalni rebalans proračuna.

Predsednik odbora Andrej Šircelj iz SDS je opozoril, da bonitetne ocene Slovenije in njenih bank padajo in da se ne predlagajo rešitve, ki bi zajezile zadolževanje države in njen primanjkljaj. Mnenja, kolikšno proračunsko varčevanje bo letos potrebno, so bila različna: minister za finance Franc Križanič je menil, da bi morali z rebalansom proračuna privarčevati približno 400 milijonov evrov. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je poudaril, da bodo morali biti rezi v proračun precej večji: od 700 milijonov do milijarde evrov, predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur pa je pribil, da nam letos sploh ni treba varčevati, če bomo porabili toliko kot lani, torej približno 9,4 milijarde evrov. Zavzel se je tudi za zamrznitev javnofinančnih izdatkov in predlog ukrepov v okviru tako imenovane fiskalne devalvacije (v tabeli), s katerim bi spodbudili izvozno konkurenčnost.

Potrebujemo program stabilizacije

Kranjec je še pojasnil, da so za težave Slovenije poleg svetovne finančne krize krivi tudi domači problemi, ki smo jih povzročili in jih rešujemo prepočasi. Čim prej bo treba pripraviti resen in kredibilen program stabilizacije. Le tretjina podjetij je sposobnih vračati posojila, 106.000 jih zamuja pri plačilu posojil. Pri tem bi potrebovali kar štiri milijarde evrov za dokapitalizacijo podjetij, da bi ta postala kredibilni posojilojemalci. Opozoril je tudi, da bo lanska izguba bančnega sistema večja od predlanske, ki je znašala 200 milijonov evrov. Marko Kranjec je na vprašanje Janeza Janše (SDS) povedal, da kreditna linija ECB »rešuje likvidnostno situacijo, vendar je za Slovenijo nevarno, če se zmanjša boniteta države. Če bi se to zgodilo, nam ta instrument ne bo veliko pomagal. Zato sta naše izhodišče ustrezna boniteta države in ekonomska politika.«

Gospodarska rast v letu 2011 bo nižja od enega odstotka, za letos je pričakovati stagnacijo, ob nadaljnjem slabšanju razmer v mednarodnem okolju pa celo negativne stopnje rasti, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Predsednik uprave UniCredit Slovenija France Arhar pa je poudaril, da »na trgu vladajo tisti, ki niso lastniki«. Vmešavanje države omejuje vstop tujih investitorjev, ki bi lahko spodbudili investicije.

»Za rebalans proračuna nimamo sto dni časa«

Na seji odbora za finance in monetarno politiko, ki jo je sklical Andrej Šircelj (SDS), so se med drugim zarisala tudi razmerja med strankami prihodnje koalicije. Mandatar in prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković se je opravičil zaradi službenih obveznosti. Minister za finance Franc Križanič (SD) je poslancem razložil, da vzroke za javnofinančne težave vidi na tujem, v Evropi, ki se ne more izviti iz krize v obliki črke W, kar nam zmanjšuje izvozna naročila. Sicer se mu javni dolg ne zdi problematičen, prav tako ne javnofinančni primanjkljaj, ki bi ga lahko zmanjšali pod tri odstotke, če bi potegnili državne depozite iz bank.

Predstavnika SD in PS Janko Veber in Alenka Bratušek sta se strinjala, da bi »morala biti seja bistveno bolje pripravljena«, Veber je pogrešal tudi predstavnike sindikatov in gospodarstva. Bratuškova, ki je bila sicer direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance v vladah Janeza Janše in Boruta Pahorja, pa je poudarila, da bi si »krivdo za resen položaj v javnih financah lahko porazdelili zadnji vladi«.

Kolegom odbornikom sta predlagala tudi sklep, s katerim bi izrazili zaskrbljenost zaradi razmer, vladi, ki opravlja tekoče posle, pa, da skrbno spremlja stanje javnih financ ter v nujnih primerih ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Po mnenju Bratuškove bi morali takoj pripraviti rebalans proračuna, za to nimamo sto dni časa. V razpravo se nista vključila prvaka DLGV in SLS Gregor Virant in Radovan Žerjav. Zelo živahno pa je polemiziral predsednik Desusa Karl Erjavec. Še posebno ga je spodbodla izjava Bratuškove, da je zaustavljena pokojninska reforma podražila zadolževanje države. »Volilna kampanja je že zdavnaj mimo in neresno je, da se pokojninska reforma krivi za padanje ratinga,« je menil Erjavec in še, da ne potrebujemo predlaganega »birokratskega sklepa Pozitivne Slovenije«.

Kresalo se je tudi med nekdanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom (SDS) in finančnim ministrom Križaničem. Vizjak je Križaniča ošvrknil, da vsi razen njega ugotavljajo, da razmere vzbujajo skrb, ta pa mu je vrnil s trditvijo, da se je gospodarstvo usodno zadolžilo prav v času, ko je bil on gospodarski minister; Vizjak je nato pojasnil, da za to kot minister ni bil odgovoren. Sklepna beseda je bila prepuščena Janezu Janši. Prvak SDS je bil kratek in jedrnat: izhajati moramo iz realnih predpostavk, izmenjava mnenj je bila koristna, sklepov ne potrebujemo, razprava, ki bi prispevala k streznitvi, pa je dobrodošla. Bratuškova je nato povedala, da »umika sklep, če mislite, da je nepotreben«.