Novi zakon o elektronskih komunikacijah verjetno šele prihodnje leto

Osnutek zakona o elektronskih komunikacijah prinaša večjo neodvisnost regulatorjev in več možnosti za uporabnike.

Objavljeno
19. julij 2011 20.23
Posodobljeno
19. julij 2011 20.23
Matjaž Ropret, gospodarstvo
Matjaž Ropret, gospodarstvo

Ljubljana – Slovenija se je znova znašla v krogu držav, proti katerim je evropska komisija uvedla postopek zaradi kršitve evropske zakonodaje. Naša država je namreč ena od 20 članic Evropske unije, ki v svojo zakonodajo še niso prenesle svežnja direktiv o regulaciji telekomunikacij. Rok za implementacijo se je iztekel 25. maja, zelo verjetno pa novi zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) letos še ne bo sprejet, saj naj bi ga ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo septembra šele poslalo v javno obravnavo.

Nova telekomunikacijska pravila je po dolgotrajnem postopku, ki ga je pol leta med predsedovanjem EU usmerjala tudi Slovenija, evropski parlament dokončno potrdil novembra 2009, doslej pa so jih v svojo zakonodajo prenesle le Danska, Estonija, Finska, Irska, Malta, Švedska in Velika Britanija. Preostalih 20 držav članic EU zamuja, tudi Slovenija.

Čeprav so na direktoratu za informacijsko družbo v okviru omenjenega ministrstva še lani jeseni zatrjevali, da bo predlog novega ZEKoma pripravljen najpozneje letos spomladi. V resnici so se takrat šele začeli prvi sestanki z operaterji in strokovnjaki s področja telekomunikacij o idejah in predlogih, kako v direktivah predlagane rešitve prilagoditi slovenski stvarnosti.

Na ministrstvu zatrjujejo, da pisanje zakonskega predloga poteka in da bodo besedilo predvidoma septembra dali v javno obravnavo. To bi pomenilo, da bi zakon vlada lahko sprejela pozno jeseni, v parlamentarni postopek pa bi verjetno prišel šele v začetku prihodnjega leta. V najboljšem primeru bo torej zamuda približno enoletna. Na nekaterih drugih področjih je slovensko zamujanje že zdaj daljše, denimo pri prenosu direktive o avdiovizualnih storitvah, pri čemer je predlog zakona o medijih v državnem zboru pred kratkim padel.

Zamenjava operaterja v enem dnevu

Nova pravila naj bi dala več pristojnosti in večjo neodvisnost regulatorju trga (Apeku), ki je v Sloveniji že več kot leto in pol brez direktorja s polnim mandatom. Prav drugačna ureditev delovanja Apeka, predvsem načina imenovanja in razreševanja njegovega direktorja, se zdi poznavalcem telekomunikacij ena ključnih zadev, ki bi jih moral urediti novi zakon.

Nacionalni regulatorji bodo odslej med drugim lahko predpisali parametre kakovosti internetnega dostopa, operaterji pa bodo morali različne omejitve ali upočasnitve interneta, ki jih zdaj skrivajo v drobni tisk, jasno označiti. Poleg tega državni organi ne bodo mogli kar po lastni presoji izklapljati uporabnikov zaradi piratstva, temveč bodo morali upoštevati zapovedan postopek. Uporabnik bo moral imeti možnost zagovora pred sodiščem, ki bo o tem moralo odločati hitro. V direktivi med drugim po kompromisnem predlogu piše, da se tovrstni ukrepi lahko izvajajo le, če so »primerni, sorazmerni in nujni znotraj demokratične družbe«.

Evropska komisija poudarja še možnost zamenjave operaterja oziroma prenosa številke k drugemu ponudniku v enem dnevu. V Sloveniji zdaj zaradi utemeljenih razlogov nekaterih operaterjev velja tridnevni rok. Poleg tega operaterji ne bodo več mogli od naročnikov zahtevati nesorazmerno dolgih vezav. Te bodo lahko trajale največ dve leti, obstajati pa bo morala tudi možnost enoletne vezave. Več evropskih (ne tudi slovenskih) operaterjev je doslej zahtevalo vezavo, čeprav naročnik ni prejel nikakršne ugodnosti, denimo subvencioniranega telefona ali televizijskega sprejemnika.

Zaživel pa je že nekakšen vseevropski regulator, imenovan Berec, ki bo nacionalnim regulatorjem lahko naložil uveljavitev določenega regulatornega ukrepa. Doslej je svoje pripombe pošiljala evropska komisija in tako bo tudi v prihodnje, vendar bo Berec lahko presodil, ali so pripombe utemeljene, in zahteval njihovo uveljavitev. Med ukrepi, ki jih je vsaj načeloma ZEKom poznal že doslej, je tudi funkcionalna delitev operaterjev na infrastrukturni in storitveni del.