Območje evra gre v smer fiskalne unije

Berlin in Pariz bosta že v prihodnjih dneh predstavila predloge za spreminjanje lizbonske pogodbe.
Objavljeno
24. november 2011 14.37
Posodobljeno
24. november 2011 14.43
Peter Žerjavič, Berlin
Peter Žerjavič, Berlin

Berlin - »Naredili bomo vse, da rešimo evro,« je v Stras­bourgu po srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in novim italijanskim premierom Mariem Montijem izjavila nemška kanclerka Angela Merkel.

Nemčija in Francija bosta že v prihodnjih dneh predstavili predloge za spreminjanje lizbonske pogodbe. Njihov cilj: nastajanje fiskalne unije. S posegi v lizbonsko pogodbo bi območje dobilo trdnejše temelje. Zagotovili bi boljše gospodarsko upravljanje in globlje povezovanje držav na finančnem področju.

Gotovo bodo v spremembe vključeni strožji ukrepi proti državam, ki bodo vztrajno kršile maastrichtska merila javnofinančne discipline. Predvidene so tožbe proti njim pred evropskim sodiščem v Strasbourgu. Predlogi Sarkozyja in Merklove bodo na dnevnem redu evropskega vrha čez dva tedna.

Kanclerka nima veliko privržencev v prizadevanju za spreminjanje lizbonske pogodbe. Po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna je pričakovanje, da bodo obravnavani le členi o finančnem sodelovanju, iluzija. Britanski premier David Cameron je, denimo, omenjal prizadevanja za vrnitev dela bruseljskih pristojnosti v London. Luksemburžan je v nemškem Handelsblattu posvaril Merklovo, naj pri spreminjanju pogodb ne pozabijo tveganj za Evropsko unijo.

Merklova je v Strasbourgu zavrnila ugibanja, da bi s spremembami lizbonske pogodbe okrepili mandat Evropske centralne banke (ECB), ki po veljavni ureditvi predvideva le bitko proti inflaciji. Čeprav so predstavniki francoske vlade v zadnjih dneh večkrat zatrjevali, da bi se ECB morala vključiti v spoprijemanje s krizo z večjo akcijo nakupa obveznic ranljivih držav, je Sarkozy zagotovil, da bo ECB ostala neodvisna institucija. Kljub temu je opozoril, da imata Francija in Nemčija glede centralnih bank vsaka svojo zgodovino in rdeče linije.

Tudi glede evrskih obveznic - za njihovo uvedbo se je dan prej zavzela evropska komisija - Merklova ostaja nepopustljiva. Z Brusljem se sicer strinja glede zahtev po strožji proračunski disciplini, a razprava o skupnih obveznicah po njenem mnenju ni smotrna. Čeprav bi z zaostrovanjem pakta stabilnosti naredili korak k fiskalni uniji, se njeno stališče ne spreminja, »saj smo še daleč o tega, da bi imeli skupne proračunske prihodke in izdatke«. Različne obresti da so posledice različne konkurenčnosti, vsiljeno poenotenje obresti bi oslabilo vse.

Na vprašanje o kupčiji - evrske obveznice v zameno za soglasje drugih k spreminjanju lizbonske pogodbe - je odgovorila nikalno. V igri po njenih zagotovilih niso usluge in protiusluge, ampak odpravljanje konstrukcijskih slabosti območja evra. Kljub trdni drži kanclerke so se pred strasbourškim vrhom v nemškem tisku razširila ugibanja, da bi Berlin utegnil privoliti v evrske obveznice. Iz vladajočih vrst so prišli namigi, da niso proti evrskim obveznicam; le v sistemu, kakršnega še imamo (pred spreminjanjem pogodb) v območju evra, da odgovornost za dolgove ni sprejemljiva.

Za zadolžene države pod velikim pritiskom finančnih trgov, kakršna je Italija, bi bile skupne obveznice blagodejne. Premier Monti jim je bil pred vrhom naklonjen. Napovedal je tudi, da bodo v Italiji že leta 2013 imeli izravnan proračun. »Vsaka država mora narediti svoje naloge,« je razlagal v slogu kanclerke. Očitno bi visoko zadolžena Italija po slovesu Silvia Berlusconija kot tretje največje evropsko gospodarstvo utegnila postati nekakšen pridruženi član nemško-francoskega dvojca. Italijanski premier Mario Monti je po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem napovedal, da bodo v Italiji že leta 2013 imeli izravnan proračun.