Nakelski Merkur je tudi uradno v prisilni poravnavi

Kranjsko okrožno sodišče je danes izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave Merkurja. Za upravitelja prisilne poravnave je imenovalo Ladislava Hafnerja, oblikovalo pa je tudi devetčlanski upniški odbor. Upniki imajo mesec dni časa, da prijavijo svoje terjatve.
Objavljeno
03. november 2010 14.14
Božena Križnik
Božena Križnik
Ljubljana - Okrožno sodišče v Kranju je izdalo sklep o začetku prisilne poravnave nad nakelskim Merkurjem, saj je presodilo, da vsebinsko izpolnjuje zakonske zahteve, vsebuje vse potrebne priloge in dokumente ter da za začetek postopka ni nobenih procesnih ovir. Dolžniku je naložilo, naj v 15 dneh po vročitvi sklepa založi predujem za stroške postopka v znesku 49.295,88 evra. Znesek je sodišče izračunalo na podlagi pričakovane višine nagrade upravitelju prisilne poravnave - za ta položaj je imenovalo Ladislava Hafnerja iz odvetniške pisarne Cerar-Hafner - in domneve, da bo v postopku pravočasno prijavljenih 4500 terjatev (na podlagi v predlogu navedenega števila terjatev) in da bo postopek trajal šest mesecev (povprečje tovrstnih postopkov). V Merkurju so tak sklep pričakovali. »Sklep pomeni, da smo uspešno prestopili eno pomembnih prelomnic v nadaljevanju reševanja Merkurja. Predstavljeni načrt finančnega prestrukturiranja vsem upnikom zagotavlja pravno varstvo in enakomerno poplačilo zapadlih dolgov na transparenten način. Za to bo poskrbel tudi od sodišča imenovani upravitelj, ki bo ves čas prisilne poravnave pregledoval in odobraval vse transakcije, ki jih bo v tem obdobju opravljala družba Merkur. Uprava družbe Merkur je trdno prepričana, da s pomočjo upnikov Merkur lahko upraviči sloves vodilnega tehničnega trgovca in tako Merkurju kot upnikom omogoči ponovno rast,« menijo v Merkurju.

Nad delom uprave 
bedi prisilni upravitelj

Kaj se torej v družbi spreminja z dnem, ko se začne postopek prisilne poravnave? Za pojasnila smo prosili odvetnika Andreja Kraška. Poslovanje, je pojasnil, še naprej vodi uprava družbe, nad njenim delom pa začne bedeti novoimenovani prisilni upravitelj. Upravitelj torej ne postane zakoniti zastopnik tako kot upravitelj v stečajnem postopku, ampak nadzoruje razpolaganje v breme transakcijskih računov dolžnika. Uprava lahko samostojno odloča o rednih poslih v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti iz teh poslov. Če poenostavimo: odloča, denimo, o plačilu stroškov delovnega procesa, materiala, delavcev, za vsakršne transakcije (investicije, posojanje) pa mora dati soglasje upravitelj oziroma sodni senat. Namen take ureditve je, da se premoženje dolžnika ne bi skopnelo. Nihče od upnikov ne sme biti privilegiran. Če kdo prejme denar v nasprotju s temi določili, je tako razpolaganje nično in mora denar vrniti.

Zmanjšanje 
ali delni odpis dolgov

Postopek prisilne poravnave ima v zakonu natančno predpisane roke. Bistveni del predloga za prisilno poravnavo je načrt finančnega prestrukturiranja. Ta določa, da se zmanjšajo oziroma delno odpišejo terjatve do upnikov. Najprej pa je treba sestaviti dokončni seznam priznanih terjatev. Upniki imajo mesec dni časa, da jih prijavijo, potem se o njih izrečeta dolžnik in upravitelj. Seznam dobijo v presojo tudi drugi upniki, ki lahko posamezne terjatve prerekajo. Tako se seznam izčisti, upniki pa na podlagi priznanih terjatev dobijo glasovalne pravice. Vzporedno teče postopek, kjer je možno dopolnjevati načrt finančnega prestrukturiranja s konverzijo terjatev v lastniške deleže (spremembe tega načrta so lahko le v korist, nikakor pa v škodo upnikov). V štirih do šestih mesecih se začne glasovanje o prisilni poravnavi. Če vanjo privoli 60 odstotkov navadnih upnikov, postopek poteka naprej, v nasprotnem primeru gre družba v stečaj.

Načrt finančnega prestrukturiranja Merkurja - od včeraj je objavljen na spletnih straneh Ajpesa - je bil v grobem že predstavljen javnosti: uprava predlaga dolžnikom, naj bodisi svoje nezavarovane terjatve deloma (za 40 odstotkov) odpišejo, preostanek pa bodo dobili izplačan v petih letih, bodisi del terjatev pretvorijo v lastniški delež v družbi. Pri tem navadnim upnikom dolžnik ponuja delnice po 57,50 evra, ločitvenim, ki imajo svoje terjatve zavarovane, pa po 40 evrov. Račun, ki bi povlekel družbo iz insolventnosti, je izdelan na mnenju, da bodo ločitveni upniki preoblikovali v kapital 15 milijonov evrov terjatev, navadni upniki pa 70 milijonov evrov terjatev.

Iz tiskane izdaje Dela