V nadaljevanju preberite:
Zagrebška borza (ZSE) je pred eno največjih prelomnic v svoji zgodovini in s tem tudi pred morebitnim vstopom v novo fazo razvoja. V začetku avgusta je državna finančna agencija Fina napovedala možnost prevzema ZSE, ki je trenutno v lasti približno 200 malih delničarjev. Hkrati dobiva zagon projekt združitve osmih borz v regiji, potem ko so se mu pridružili finančni ministri sodelujočih držav (Hrvaške, Slovenije, Poljske, Slovaške, Romunije, Bolgarije, Madžarske in Severne Makedonije).
Pod vodstvom predsednice uprave Ivane Gažić je Zagrebška borza naredila že prve pomembne korake pri regionalnem sodelovanju, prevzela je Ljubljansko borzo in pridobila 30-odstotni delež Makedonske borze. Z Ivano Gažić, ki je na čelu ZSE 15 let, smo se pogovarjali o izzivih in dvomih, ki spremljajo te procese, pa tudi o pripombah, da bi lahko naredili več za razvoj borze že v preteklem obdobju. Leta 1997 je diplomirala iz financ na Ekonomski fakulteti v Zagrebu, nato pa končala podiplomski študij executive MBA na poslovni šoli IEDC na Bledu (Slovenija) in pridobila tudi licenco investicijske svetovalke. Preden je leta 2010 prevzela vodenje Zagrebške borze, je delala v Plivi, Luri in bančnem sektorju, pri Société Générale – Splitska banka ter Hypo Alpe-Adria-Bank, kjer je bila odgovorna za finančne trge, korporativne finance in upravljanje premoženja.
Glede na to, da je Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) državni finančni agenciji (Fini) dala soglasje za pridobitev kvalificiranega deleža v Zagrebški borzi in da se kmalu pričakujejo odgovori slovenskih in severnomakedonskih finančnih regulatorjev, se zdi verjetno, da bo ZSE zamenjala večinskega lastnika. Vas je ta preobrat dogodkov presenetil?
Ko smo leta 2016 kotirali na Zagrebški borzi, smo se zavedali, da bi nas lahko kdo prevzel. Čeprav je s tem lahko povezano določeno tveganje, je v našem primeru omejeno, saj morajo regulatorji odobriti pridobitev kvalificiranega deleža v borzi kot ključnem delu finančne infrastrukture. Moram pa vas spomniti, da alternative takrat ni bilo. Pokazala se je priložnost za prevzem Ljubljanske borze, vendar za to nismo imeli dovolj kapitala, s pomočjo institucionalnih vlagateljev, med katerimi želim izpostaviti pokojninski sklad PBZ Croatia, EBRD, Intercapital in Erste banko, pa nam je ta velikanski korak leta 2015 uspel. Ne morem vam povedati, kako izjemna je bila takrat poteza prevzema Ljubljanske borze in kako malo ljudi je verjelo, da je sploh mogoča. Lahko vas le spomnim, da je imela Zagrebška borza takrat negativen rezultat in da so se za nakup potegovale tudi nekatere borze, večje in donosnejše od nas. Finina objava o nameri prevzema me je zato močno presenetila, saj zanjo nisem vedela, dokler ni bila javno objavljena.
Obstaja veliko pomislekov glede možnosti, da bi borzo prevzela državna institucija, ni pa tako redek primer, da država igra pomembno vlogo pri njenem delovanju. Kje vidite tveganja in kje morebitne prednosti?
Država ima pri delovanju borze vedno pomembno vlogo, čeprav je večina borz v Evropi res v zasebni lasti. Z zakonom o kapitalskem trgu ima država orodje za zagotavljanje stabilnosti borze kot bistvenega dela finančnega sistema, kljub temu pa so se le redke države, na primer Poljska, Madžarska in Slovaška, odločile za popolno ali delno državno lastništvo borze. Prednosti so lahko večja vpletenost države pri sprejemanju zakonov ali privatizaciji, ki so potrebni za razvoj borze, in uporaba sredstev EU za razvoj trga. Pogosto smo se namreč prijavili ali želeli prijaviti za sredstva EU, vendar kot zasebno podjetje nismo bili upravičeni do njih. Tveganja pa so pogosta, tako kot pri drugih državnih podjetjih. Na Hrvaškem, v Sloveniji in Severni Makedoniji so bile borze zasebne že od nastanka in so take tudi ostale.
Proces prevzemanja se prekriva z drugim, prav tako pomembnim procesom, z integracijo regionalnih borz. Ali lahko poveste, kaj je bilo v zvezi s tem že dogovorjeno in kaj še sledi?
Čeprav se borzni upravni odbori sestajajo na rednih mesečnih sestankih že od pomladi 2024, je proces še v zgodnji fazi. Za zdaj smo se odločili za ustanovitev skupnega podjetja v lasti vseh osmih borz in EBRD, junija pa smo na skupnem sestanku vseh borz članic z glasovanjem za njegov sedež izbrali Hrvaško. To bo projektno podjetje, ki bo prepoznavalo ovire za prosti pretok kapitala in jih odpravljalo z usklajevanjem vseh osmih trgov. Presodili smo, da potrebujemo posebno ekipo, ki se bo ukvarjala s tem procesom. Poudariti pa moram, da smo pri tem projektu s kodnim imenom Junctus vedno namenjali pozornost enakopravnosti vseh vpletenih borz, ne glede na njihovo velikost. Razmišljamo torej o skupnem potencialu, ne o trenutnem stanju borz. Zato smo se dogovorili, da direktor podjetja in predsednik nadzornega sveta ne bosta s Hrvaške. Vodstvo projektnega podjetja bo nadzornemu svetu, v katerem bodo predstavniki vseh borz, predlagalo rešitve, ki jih bomo sprejeli vsi hkrati in se tako usklajevali. Omenjeni projekt zato trenutno ni kapitalska ali lastniška povezava borz.
Kaj pa za ZSE pomeni dejstvo, da je za sedež te nove skupne oz. regionalne borze izbran prav Zagreb, mislim glede pristojnosti, operativnosti in stroškov?
Zelo sem ponosna, da je bila za sedež skupne borze izbrana Hrvaška, in to predvsem zaradi objektivnih meril, kot so gospodarske razmere, razpoložljivost delovne sile, prometne povezave in podobno. Vendar bo to podjetje, kot ga vidim jaz, partnerstvo enakopravnih. Ne morem reči, da so na to, da smo bili izbrani, vplivala kakšna posebna merila; šlo je za kombinacijo več dejavnikov, zagotovo pa je bila zelo pomembna naša aktivna vloga pri lastniški konsolidaciji regionalnih borz, pa tudi naša dolgoročna dejavnost v regiji s številnimi programi izobraževanja, pomoči in sodelovanja. Gre za nešteto srečanj, sestankov in projektov. Vse borze v projektu so naši dolgoročni partnerji, ki jih zelo dobro poznamo, hkrati pa nas družijo številna področja zanimanja.
| Next
V živo:
Komentarji