Terminal na Krku in Slovenija bosta do sredine prihodnjega leta povezana

V nadaljevanju preberite:

Kot smo izvedeli v podjetju Plinacro, ki upravlja hrvaško plinsko infrastrukturo, naj bi bil do sredine prihodnjega leta končan plinovod Lučko–Zabok, ki bo postal osrednja povezava za transport plina s terminala LNG na Krku proti Sloveniji. Povezal se bo z vhodno točko slovenskega plinovodnega sistema Rogatec, ki je ena od treh vstopnih točk za uvoz plina v sosednjo državo, in je del 553 milijonov evrov vredne naložbe podjetja v plinovode, po katerih bo utekočinjeni zemeljski plin (LNG) s terminala v Omišlju tekel na hrvaški, slovenski in madžarski trg, pa tudi na druge trge v srednji Evropi.

Na trasi Lučko–Zabok so do zdaj v pripravljenem 36-kilometrskem delovnem pasu namestili 35,2 kilometra cevi. »Zelo smo zadovoljni, da je bilo mikrotuneliranje savskega nasipa in kanala ter reke Save, skupaj dolgega 372 metrov, končano še pred jesenskim deževjem. Izvedena je bila še predmontaža cevi za 131 prehodov čez vodotoke in ceste, v zaključni fazi pa je tudi vrtanje vodotokov, ki so na trasi plinovoda,« navajajo v podjetju Plinacro.

Drugi plinovod, ki ga je treba zgraditi, da bo LNG s Krka pritekel v Slovenijo, je trasa Bosiljevo–Sisak, tretji pa odsek Kozarac–Sisak.

»Za magistralni plinovod Bosiljevo–Sisak, ki bo dolg 101 kilometer, poteka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Končani so vsi najpomembnejši postopki javnega naročanja, predvsem gradbene pogodbe in pogodbe za nadzor gradnje plinovoda. Poteka tudi odstranjevanje rastja in čiščenje delovnega pasu trase ter izdelava in dobava cevi,« je še sporočil investitor v domačo plinovodno infrastrukturo. Kot je dodal, poteka tudi že proizvodnja in dobava cevi za 21-kilometrsko traso Kozarac–Sisak. Izvajalci in podjetje, ki je prevzelo projektantski nadzor, so začeli delati konec septembra.

Po državnem načrtu za krepitev plinske infrastrukture bodo v plinovod Bosiljevo–Sisak vložili okoli 300 milijonov evrov, v odsek Sisak–Kozarac 35 milijonov, v plinovod Zabok–Lučko pa 41 milijonov evrov. Plinacro je potrebnih 553 milijonov evrov za te naložbe v celoti zagotovil iz proračuna Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NRRP) z nepovratnimi sredstvi.