Poštni sektor zmanjšal škodljive emisije za 31 milijonov ton CO2

Pošta je skozi tisočletja, ki so prinesla velike družbene, civilizacijske in tehnološke spremembe, vedno ustvarjala boljše ter pametnejše načine združevanja ljudi. Od začetnih poštnih linij, ko so kurirji prehodili do 70 kilometrov na dan, prek konjskih vpreg do izuma lokomotive, avtomobilov in letal, je sprejela in uporabila vsako tehnološko inovacijo, da je bolje opravljala svojo osnovno funkcijo. Ta osnovna funkcija je stara približno štiri tisoč let, natančneje, toliko star je eden najbolj znanih zapisov o obstoju razvite kurirske službe v Egiptu.

Danes poštni sektor gleda v drugačno prihodnost, v kateri prevladujejo paketi zaradi velike rasti e-trgovine in sprememb nakupovalnih navad. Velika rast paketnega poslovanja je eden od dveh glavnih izzivov, med katerima krmari poštni sektor, drugi pa je nujnost ohranjanja našega planeta, torej trajnostno poslovanje.

Poštni operaterji po vsem svetu so kot ključni akterji v prometnem in logističnem sektorju leta 2008 vzpostavili projekt Sistem za merjenje in spremljanje okolja (EMMS).

Amazon povezuje Hrvaško in Slovenijo

FOTO: Goran Saletto

Poštni operaterji so od začetka sodelovanja do danes zmanjšali emisije škodljivih plinov za 40 odstotkov ali za več kot 31 milijonov ton CO₂ in se zavezali, da bodo do leta 2030 dosegli nadaljnje zmanjšanje do 50  odstotkov. Zmanjšanje emisij je enako prihrankom, ki bi jih dosegli z uporabo 31 milijonov sončnih kolektorjev ali odstranitvijo približno 6,7 milijona avtomobilov s cest v enem letu.

Toda EMMS ni edini projekt, ki med svoje člane šteje poštne operaterje. Med pomembnejšimi pobudami sta Science Based Targets (SBTi), katere člani se zavezujejo h kratkoročnemu cilju, da bodo do leta 2030 prepolovili emisije, in The Climate Pledge globalne blagovne znamke Amazon, ki je namenjena doseganju ničelnih emisij ogljika do leta 2040. Prav Amazon povezuje Hrvaško in Slovenijo, saj Hrvaška pošta kot logistični partner Amazona organizira dostavo pošiljk na Hrvaško in v Slovenijo. Poleg tega Hrvaška pošta usklajuje postopke dostave Amazonovih pošiljk v Grčijo, na Ciper in Malto.

Hrvaška pošta je lani zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov za 11.600 ton, torej za 18 odstotkov v primerjavi z letom 2023, in nadaljevala pozitiven trend v večini emisijskih kategorij zaradi elektrifikacije voznega parka, energetsko učinkovitejših objektov in optimizacije logističnih procesov.

Največji zeleni vozni park na Hrvaškem

FOTO: Goran Saletto

Zaradi uporabe električnih vozil, koles in dostave na območja za pešce so poštarji lani prevozili 14,5 milijona zelenih kilometrov, kar je skoraj 30 odstotkov od skupno 53,1 milijona kilometrov. Gre za povečanje za 9,3 milijona kilometrov glede na leto 2023. Približno 400 električnih dostavnih vozil, kar je največji zeleni vozni park na Hrvaškem, ima ključno vlogo pri doseganju nenehnega zmanjševanja emisij CO₂ v Hrvaški pošti.

Prav preoblikovanje poslovanja v zeleno in trajnostno je del širše strategije vlaganja Hrvaške pošte v nove tehnologije in širitve zmogljivosti. Tako je bilo v zadnjih osmih letih v posodobitev infrastrukture in digitalizacijo vloženih več kot 230 milijonov evrov. Ključ do teh naložb je zagotovo 50 milijonov evrov vreden Nacionalni skladiščno-sortirni center (NSC) Hrvaške pošte v Veliki Gorici. Na lokaciji, kjer dela približno 1700 delavcev, so združeni vsi vidiki poslovanja Hrvaške pošte, vrvež pa je dobesedno nenehen, saj nekateri deli kompleksa, velikega 38.000 kvadratnih metrov, nikoli ne zamrejo. To se nanaša predvsem na osrčje poslovanja Hrvaške pošte – sortirnico, v kateri približno 500 ljudi dela v treh izmenah 24 ur na dan.

NSC je ključna naložba, ki predstavlja mejnik za razvoj podjetja, hkrati pa je najboljši pokazatelj prihodnosti poštnega in logističnega sektorja. Preobrazba je najbolj očitna prav v sortirnici, najsodobnejšem poslovnem objektu za sortiranje pošiljk v jugovzhodnem delu Evrope, ki je začela obratovati leta 2019.

Napredna tehnologija in avtomatizacija poslovanja sta Hrvaški pošti omogočili, da je postala temelj velike rasti e-trgovine na Hrvaškem ter nosilec sprememb nakupovalnih navad, ki napovedujejo paketno poslovanje in logistiko kot prihodnji vir prihodkov za poštni sektor. Intenzivnost rasti paketnega poslovanja in spremembe nakupovalnih navad na Hrvaškem najbolje ponazarjajo številke: lani je Pošta strankam po vsej Hrvaški dostavila več kot 17,5 milijona paketov, kar je bilo 2,5 milijona paketov več kot leta 2023.

Izzivi podnebnih sprememb

FOTO: Goran Saletto

Poštni sektor je ena najbolj dinamičnih panog, kjer se prepletajo izzivi, kot so podnebne spremembe, intenzivni tržni trendi, preboji v novih tehnologijah in geopolitični pretresi. Toda poštni operaterji te izzive vidijo kot velike priložnosti. Novi stroji, avtomatizacija in digitalizacija so ključna orodja, s katerimi lahko poštni sektor sledi pomembnim družbeno-tehnološkim spremembam.

Glavni izziv bo uravnotežen razvoj, ki bo pozitivno vplival ne le na poslovanje, temveč tudi okolje. Prav tehnologija omogoča nadaljevanje dolgoživosti poštnega sektorja in je temelj za trajnostno prihodnost, prihodnost pa je dosegljiva z ambicioznimi cilji, ki so ključni za prispevek v boju za ohranitev našega planeta za prihodnje generacije.

Naročnik oglasne vsebine je Hrvatska pošta