
Neomejen dostop | že od 14,99€

V središču tega sodelovanja sta gospodarska in znanstvena diplomacija kot povezovalna mostova med podjetji, raziskovalnimi institucijami in političnimi odločevalci obeh držav.
Gospodarska diplomacija je ključna podpora sodelovanju med slovenskimi in hrvaškimi podjetji pri trgovanju in investicijah. Slovenski ekonomski svetovalci na Hrvaškem podjetjem pomagajo z nasveti, organizacijo forumov in odpravo administrativnih ovir. Slovenija z zanimanjem spremlja hiter napredek Hrvaške pri pridruževanju OECD, saj to krepi investicijsko privlačnost, pravno varnost in konkurenčnost obeh gospodarstev na globalnem trgu.
Znanstvena diplomacija povezuje raziskovalne zmogljivosti obeh držav in spodbuja trajnostno rast. Slovenija jo je vključila kot pomemben steber zunanje politike ter ustanovila Direktorat za gospodarsko, znanstveno in kulturno diplomacijo. Hrvaški študenti predstavljajo kar 16 % vseh tujih študentov v Sloveniji, medtem ko projekti, kot je CarEx, krepijo sodelovanje pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Veleposlaništvo v Zagrebu organizira dogodke, ki povezujejo akademike in gospodarstvo, zlasti na področjih digitalizacije, trajnostnih tehnologij in biotehnologije, kjer imata obe državi velik inovacijski potencial.

V sodobni diplomaciji kultura ni le simbol, temveč orodje za povezovanje družb, trgov in ustvarjalnih industrij. Slovensko-hrvaški odnosi to lepo potrjujejo: kultura, umetnost in oblikovanje se vse pogosteje vključujejo tudi v gospodarske projekte.
Posebno vlogo ima oblikovanje kot stičišče kulture, inovacij in podjetništva. Eden odmevnejših primerov je razstava MADE IN: CRAFTS – DESIGN NARRATIVES, ki je med letoma 2020 in 2022 gostovala tako v Zagrebu kot Ljubljani. Združila je ustvarjalce, obrtnike in oblikovalce iz regije ter pokazala, kako se tradicionalne veščine lahko uspešno prepletajo s sodobnim dizajnom in poslovnimi modeli.
Letos tovrstno sodelovanje nadaljuje razstava MADE IN Platform: Future Legacies, ki poteka v Centru Rog v Ljubljani. Prikazuje rezultate večletnega sodelovanja med ustvarjalci iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav jugovzhodne Evrope – z jasnim poudarkom na povezavi med kulturno dediščino, oblikovanjem in trajnostjo.
V Ljubljani je bila letos poleti na ogled tudi razstava WE ARE WITH YOU! avtorjev Saške Gruden (SI) in Željka Beljana (HR), v sodelovanju s Hrvaškim društvom likovnih umetnikov, ki skrbi za meddržavno izmenjavo razstav in umetnikov.
Ti dogodki ne le bogatijo kulturno življenje, temveč odpirajo vrata novim gospodarskim in interdisciplinarnim projektom, ki gradijo na skupnih vrednotah in kreativnih potencialih obeh narodov.
Obseg trgovinske menjave med Slovenijo in Hrvaško stalno narašča, kar odraža komplementarnost obeh gospodarstev. Sodelovanje je najintenzivnejše na področju turizma, kjer je za razvoj trajnostnih destinacij ključna vzajemna promocija, ter v logistiki, kjer poteka razvoj skupne transportne in energetske infrastrukture. Pomemben del partnerstva predstavljata tudi digitalizacija in zelena energija, saj si obe državi prizadevata za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. K temu se pridružujejo še investicije in skupni nastop na tretjih trgih, zlasti v jugovzhodni Evropi in Sredozemlju.

Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon poudarja, da je prepletenost slovenskega in hrvaškega gospodarstva izjemna priložnost za obe državi.
Kakšno je po vašem mnenju gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško?
Naše gospodarsko sodelovanje je na zelo dobri poti. Oba trga sta dinamična in se medsebojno dopolnjujeta, kar omogoča številne priložnosti za podjetja. Ministrstvo aktivno podpira partnerstva in konkretne projekte, ki povezujejo naše gospodarstvo in so taki, da so tudi v dolgoročnem strateškem interesu Slovenije.
Obseg gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško je zelo velik. Hrvaška je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2024 tretji največji izvozni trg, čeprav spada po številu prebivalcev med razmeroma majhne države. Hrvaška je tako država z največjim relativnim povpraševanjem po slovenskem blagu in storitvah. Poleg tega imajo slovenska podjetja na Hrvaškem največ tujih neposrednih investicij v tujini, in sicer več kot tretjino. Podobno velja za hrvaške investicije v Sloveniji. Iz navedenega lahko ugotovimo, da je prepletenost slovenskega in hrvaškega gospodarstva izjemna, kar je odlično izhodišče za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja.
Katere so ključne priložnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja?
V ospredju so digitalizacija, zeleno gospodarstvo in inovacije. Pomembno je okrepiti povezave med raziskovalnimi institucijami in tu ima znanstvena diplomacija ključno vlogo pri povezovanju s tujimi partnerji s ciljem večjega prenosa tehnologij v gospodarstvo. Prav tako si prizadevamo dodatno okrepiti podporo podjetjem, ki si želijo vstopiti na sosednji trg.
Priložnost vsekakor pomeni tudi povezovanje kapitalskih trgov in krepitev sodelovanja na področju bančništva – še posebno ko bo Hrvaška omogočila poslovanje vsem slovenskim bankam na svojem trgu.
Kakšna je vaša vizija slovensko-hrvaškega partnerstva v prihodnosti?
Gospodarska in znanstvena diplomacija lahko odpirata številne dodatne poslovne in raziskovalne povezave med Slovenijo in Hrvaško ter pripomoreta k strateškemu povezovanju za prihodnji razvoj regije. A kot kažejo številni primeri, mora temu sodelovanju vedno slediti tudi kultura – kot temelj razumevanja, zaupanja in ustvarjalnosti. Le celostni pristop bo omogočil, da izkoristimo ves potencial tega regionalnega partnerstva in ga skupaj postavimo na zemljevid sodobne Evrope.
Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve