V nadaljevanju preberite:

So ljudje, ki so navdušeni jadralci. In so taki, ki jadranja zares ne marajo. Je pa tistih prvih, vsaj tako kažejo statistike, veliko več. Jadrnice že stoletja poosebljajo človekovo željo po raziskovanju in pustolovščinah. Z njimi so civilizacije prečkale prostrane oceane in povezale kulture po vsem svetu. Danes vzbujajo občutek romantike, pustolovščine in privlačnosti oddaljenih obal. In jadra igrajo eno osrednjih vlog pri vsem tem. Tudi taka, ki so iz materiala, izdelanega s sodobno tehnologijo, imenuje pa se 4 T forte. In precejšen delež pri izdelavi teh jader ima jadrarna Intervela v naselju s komaj nekaj čez sto dušami. Vas v občini Hrpelje - Kozina se imenuje Bač pri Materiji.

Za boljše razumevanje cele zgodbe se je treba vrniti v čas druge polovice 16. stoletja. Dotlej so večino velikih jadralnih plovil poganjali z vesli. Oktobra 1571 se je razvnela tako imenovana tretja pomorska bitka pri Lepantu; v njej sta se spopadli združena krščanska flota več držav in osmanskega cesarstva. V floti Svete lige so bile ladje Beneške republike, habsburške Španije, Papeške države, malteških vitezov, Savojcev, ladje iz Genove in še nekaj zasebnih galej. Poleg skoraj 13 tisoč mornarjev je imela kar 43 tisoč veslačev.

Na drugi strani je Ali Paša, vrhovni poveljnik osmanske flote, na ladjah zbral 25.000 vojakov (od tega 2500 janičarjev), 13.000 mornarjev in 41.000 veslačev.

To je bila zadnja večja pomorska bitka v svetovni zgodovini, v kateri so se spopadale zgolj ladje na vesla. Nato je večina vojska prešla na nove različice jadrnic, pri katerih so vesla večinoma nadomestila jadra.

Kakorkoli, razvoj jadrnic – od takrat do danes – je dokaz človeške iznajdljivosti in odločnosti ter prikazuje prehod od skromnih začetkov do današnjih sodobnih čudes pomorske tehnike. Doživele so izjemno preobrazbo, ki jo je spodbudilo prizadevanje za učinkovitost, hitrost in zanesljivost.

Prvotno so bile izdelane iz trpežnega lesa, kot so hrast, bor in cedra, prvi ladjedelci pa so z ročnim orodjem, ki so ga uporabljali več generacij, izdelovali tudi strukture, ki so za pogon izkoriščale moč vetra.

Stoletja inovacij so pripeljala do bolj poenostavljenih trupov, visokih jamborov in izpopolnjenega okovja, medtem ko so se za jadrno platno uporabljali materiali, kot sta bombaž in konoplja, ki so povečali učinkovitost vetra.

Danes jadrnice vzpostavljajo harmonično ravnovesje med tradicijo in najsodobnejšo tehnologijo. Medtem ko večino sodobnih plovil poganjajo motorji, jadrnice še naprej plujejo po morjih in slavijo mojstrstvo iz preteklosti, hkrati pa vključujejo sodobne materiale in navigacijske sisteme. Ter jadra!

Razpeti jadra, prepustiti se vetru

»Barcolana ni samo največja, s posebnim sporočilom, je tudi najbolj nora in čudna jadralska regata na svetu. Zato je na njej težko zmagati. Jadralci morajo poleg vsega imeti precej sreče. V istem trenutku v zalivu piha burja z 20 vozli, vmes je 500 metrov bonace, čez ta pas pa piha za 10 vozlov maestrala. Avstralci so se vprašali, kaj je to. Sem jim rekel: to ni še nič,« je pred časom opisal Tržaški zaliv na Barcolanah najuspešnejši slovenski jadralec Mitja Kosmina.

Le nekaj morskih milj stran, na Reki na Hrvaškem, pa že dobri dve desetletji poteka Fiumanka. Regata, ki udeležence pritegne z vabilom: Imaš barko, imaš jadra, prijavi se! Eden osrednjih ciljev dogodka na hrvaški strani Jadrana je promocija rekreativnega jadranja.

Tako velika Barcolana kot malo manjša Fiumanka sta v marsičem posebna dogodka. Sta pa tudi dogodka, pri katerih imajo glavno vlogo – no, poleg jadralcev – jadra.

In tu v zgodbo vstopi Bač pri Materiji. V to in še marsikatero drugo.