Delež delovno sposobnih prebivalcev se bo do leta 2050 zmanjšal na 50 odstotkov

Skoraj polovica slovenskih delodajalcev se ubada s pomanjkanjem kadra. Neugodni demografski trendi bodo razmere še poslabšali, saj se število delovno sposobnih zmanjšuje. Po drugi strani pa v Sloveniji primanjkuje kadrov s kompetencami prihodnosti, ki so nujne za tehnološki prehod. Oboje bo lahko upočasnilo slovensko gospodarsko rast, zmanjšalo razvojni potencial države in poslabšalo javne storitve.

V Sloveniji se je lani rodilo rekordno malo otrok – 16.875 oziroma petino manj kot pred desetimi leti in kar 58 odstotkov manj kot pred 90 leti. Naravni prirast je negativen od leta 2017, lani je v državi umrlo 4631 več ljudi, kot se jih je rodilo. Slovenska družba se stara, saj je število starejših od 65 let preseglo število mladih do 19. leta.

Neugodni demografski trendi imajo vse opaznejše posledice za javne finance, saj se povečujejo izdatki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Kažejo pa se tudi v pomanjkanju delovne sile. Delež delovno sposobnih prebivalcev se bo do leta 2050 zmanjšal na 50,2 odstotka, medtem ko je bil med letoma 2005 in 2012 pri dobrih 64 odstotkih.

V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarjajo, da pomanjkanje kadra vpliva na delovanje zdravstva, socialne zaščite, izobraževanja in drugih javnih storitev ter na strani gospodarstva na slabše poslovanje in nižjo produktivnost podjetij.

Ker bo krčenje delovno sposobnega prebivalstva vse bolj omejevalo slovensko gospodarsko rast, bo za blaginjo države ključno povečevanje produktivnosti – torej kako bomo z manj zaposlenimi ustvarili več. Za to pa je ključen inovacijski preboj, a tega – poudarja profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Rok Spruk – brez izobraženih strokovnjakov ne more biti.

Pri tem trčimo ob še eno oviro. Slovenija ima enega najmanjših deležev strokovnjakov za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) v Evropi, nižje od evropskega povprečja so tudi digitalne spretnosti prebivalcev. To že danes ovira razvoj gospodarstva in javne uprave – dve tretjini podjetij, ki so želela v svoje delovanje vpeljati tehnologijo generativne umetne inteligence, se za to ni odločilo zaradi pomanjkanja znanja.

Tovrstne digitalne veščine postajajo vse pomembnejše. Do leta 2030 se bodo zaradi digitalne in trajnostne preobrazbe, tehnološkega napredka in drugih razvojnih trendov spremenile potrebe po 37 odstotkih ključnih spretnosti zaposlenih, zlasti s področja umetne inteligence in množičnih podatkov, kibernetske varnosti in tehnološke pismenosti, ugotavlja Svetovni ekonomski forum.

Njihovo poročilo ugotavlja, da bodo delodajalci v prihodnjih petih letih največ novih delovnih mest odprli na področjih strokovnjakov za podatke, specialistov za finančnotehnološka podjetja, strokovnjakov za umetno inteligenco, razvijalcev programske opreme, strokovnjakov za varnost ter za avtonomna in električna vozila. Slovenija pa ima po raziskavi OECD med državami EU enega največjih deležev delovnih mest, ki bodo izpostavljena tveganju za avtomatizacijo.

Ideje za prenovo šolstva obstale v predalu

Ali slovenski šolski sistem otroke pripravlja na poklice prihodnosti? »Šolski sistem se ni bistveno spremenil, odkar sem sam hodil v osnovno in srednjo šolo. Vsebine so iste,« je kritičen profesor matematike in računalništva na trboveljski srednji tehniški in poklicni šoli dr. Uroš Ocepek, ki se je leta 2023 uvrstil med 50 najboljših učiteljev na svetu: »Šole le parcialno podajajo veščine za prihodnost. Nimamo pa strateškega nacionalnega načrta, katere vrednote želimo kot družba privzgojiti otrokom in veščine, ki bi bile potrebne za trg dela.«

Računalništvo je danes bistveno več, kot je uporaba worda, excela in powerpointa, pravi učitelj, ki je sicer tudi strokovnjak za umetno inteligenco: »Otroke moramo pripraviti na uporabo umetne inteligence, na kibernetsko varnost, na varovanje podatkov. Teh vsebin v osnovni šoli ni. Bil sem v raziskovalni skupini za vpeljavo računalništva in informatike v slovensko šolstvo. Pripravili smo načrt od predšolske vzgoje do srednje šole. A čeprav je to skupino ustanovilo ministrstvo, načrt še čaka nekje v predalu.« V sedmi razred osnovne šole se uvaja predmet informatike in digitalnih tehnologij, vendar sogovornik zagovarja računalniške vsebine brez uporabe pametnih naprav že v prvi triadi ali predšolski vzgoji.

Po raziskavi PISA so slovenski dijaki med slabšimi v EU pri ustvarjalnem mišljenju. Ocepek opaža, da so premalo kreativni, kar je tudi posledica načina dela v osnovni šoli: »Pri matematiki, recimo, otroke učimo nekih receptov, ne da bi v resnici razumeli, kaj je v ozadju. V šolah je premalo utrjevanja, sploh doma.« Ob tem pa je prav ustvarjalno mišljenje po raziskavi Svetovnega ekonomskega foruma med spretnostmi, ki najbolj pridobivajo veljavo. Poleg veščin o umetni inteligenci, kibernetski varnosti, tehnološki pismenosti, radovednosti in vseživljenjskem učenju.

Več denarja za visoko šolstvo

Po več mednarodnih lestvicah konkurenčnosti in anketah med tujimi investitorji je slovenska konkurenčna prednost izobražen kader. »A po izkušnjah številnih predavateljev smo prestopili optimalno točko, ker pretiravamo z vpisi na fakulteto. Razpisanih je več prostih mest, kot je velika generacija, kar pomeni, da se predvideva, da bo čisto vsak srednješolec nadaljeval izobraževanje na terciarni stopnji.

Posledice so precejšen padec znanja med študenti, opažajo kolegi predavatelji,« pravi Sonja Šmuc, namestnica predsednika za strateške projekte pri trboveljskem podjetju Dewesoft: »Če se na terciarni študij vpisujejo tudi mladi, za katere je fakulteta prezahtevna, pade kakovost študija za vse študente. A dokler bodo univerze financirane glede na število diplomantov, ne pa glede na to, kako visoko so na svetovni lestvici univerz, jim bo v interesu, da čim več mladih diplomira, pa četudi je za to treba prilagoditi zahtevnost študija. To ni dobra popotnica niti za nadarjene študente, ki zaradi padca kakovosti niso dobili dovolj izzivov med študijem.«

Ta mesec je sicer začel veljati nov zakon o visokem šolstvu, ki prinaša nov način financiranja, uvaja mikrodokazila za pridobitev določenih kompetenc zaradi hitrih sprememb na trgu dela ter povečuje avtonomijo univerz. Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar novelo pozdravlja, saj univerzam daje »veliko avtonomije in priložnosti, da se bodo lahko odzivale na družbene potrebe in ustvarjale kader, ki ga potrebujemo«.

Novela zakona tudi več kot podvaja javna sredstva za visoko šolstvo, na 1,5 odstotka BDP. Slovenija sicer zdaj opazno zaostaja po obsegu javnih izdatkov, ki ga namenja za terciarno izobraževanje, glede na vodilne inovatorke Švedsko, Finsko, Dansko in Belgijo. Te za visoko šolstvo namenjajo 1,87 odstotka BDP.

Nujno povečevanje delovne aktivnosti

Delovna aktivnost mladih med 20. in 28. letom je le nekoliko nad evropskim povprečjem. To bi bilo treba okrepiti z večjo usklajenostjo med potrebami gospodarstva in študijskimi programi, hitrejšim končanjem študija, povezovanjem študijskih smeri, spodbujanjem vključevanja v vajeništvo in podobno, naštevajo v Umarju.

Glede na povprečje EU pa je pri nas nižja delovna aktivnost med starejšimi. »Med ukrepe za povečanje participacije starejših spadajo prilagajanje in izboljšanje kakovosti delovnih mest, prekvalifikacije, vseživljenjsko učenje, upravljanje različnih starostnih skupin v podjetjih pa tudi promocija aktivnega staranja in medgeneracijsko sodelovanje,« dodajajo v Umarju.

Možnosti za povečanje vključenosti na trg dela so tudi pri nekaterih drugih skupinah, kot so žene priseljencev. »Težavo imamo, ker davčna in socialna politika prepogosto odvračata ljudi od večje aktivnosti. Imamo namreč drugo največjo past neaktivnosti v Evropi, kar je negativna posledica sicer dobronamerne, a ne dovolj ciljno opredeljene socialne politike,« opozarja dr. Peter Wostner iz Umarja.

Izračun za leto 2022 je tako pokazal, da posameznik ob napredovanju z zelo nizkega na nizko plačano delovno mesto zaradi povečanja davkov in zmanjšanja upravičenj do socialnih transferjev izgubi 43 odstotkov dodatnih dohodkov, pri prehodu iz neaktivnosti v aktivnost pa ta delež znaša celo 48 odstotkov, kar je drugi največji delež v EU.

Avtomatizacija poslovnih procesov

Pomanjkanje delovne sile lahko močno olajša avtomatizacija poslovnih procesov, pri čemer nove možnosti za povečanje učinkovitosti in nadomeščanja človekovega dela prinaša razvoj umetne inteligence. Slovenija je uspešna pri industrijski avtomatizaciji, saj je po uporabi robotov v svetovnem vrhu. Po drugi strani pa je manj uspešna pri avtomatizaciji poslovnih procesov, še posebej v storitvenih dejavnostih, vključno z javno upravo. »Zaradi demografskih izzivov je treba procese industrijske avtomatizacije še dodatno pospešiti, hkrati pa uvajati avtomatizacijo tudi na področjih, kjer Slovenija doslej ni bila dovolj aktivna,« opozarjajo v Umarju.

Za ravnanje z novimi tehnologijami pa je potrebno tudi usposabljanje zaposlenih. Slovenija ima četrti najmanjši delež zaposlenih v EU z vsaj osnovnimi digitalnimi sposobnostmi. Kljub temu pa to podjetij in zaposlenih ne prepriča, da je treba znatno okrepiti usposabljanja za nove veščine. Slovenija je namreč po vključenosti delovno aktivnih v neformalno izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela pod evropskim povprečjem. Tudi vključenost brezposelnih in neaktivnih v usposabljanje je manjša kot v vodilnih inovatorkah, kar zmanjšuje njihove zaposlitvene možnosti.

Privabljanje tujcev in Slovencev iz tujine

Delodajalci kadrovsko vrzel vse bolj zapolnjujejo s tujci. »Le povečevanje participacije domačega prebivalstva tudi v prihodnje ne bo zadostovalo za omilitev zmanjševanja obsega delovno sposobnega prebivalstva, temveč bo treba predvsem zagotavljati nadaljevanje visokega selitvenega prirasta,« ugotavljajo v Umarju.

Večina tujih delavcev zasede slabša plačana delovna mesta. Tretjina preseljenih v Slovenijo leta 2023 je imela osnovnošolsko izobrazbo ali manj, medtem ko je imelo visokošolsko le 13 odstotkov priseljenih. Slovenija je že sprejela nekatere ukrepe za privabljanje tuje delovne sile, a bi jih bilo treba še okrepiti, menijo v Umarju: »Že sprejete davčne spodbude za vračanje visoko izobraženih slovenskih državljanov, ki so bili dve leti davčni nerezidenti, in poenostavitve postopkov zaposlovanja tujih državljanov, bi bilo po vzoru drugih držav smiselno kombinirati še z drugimi ukrepi za privabljanje strokovnjakov.«

A Slovenija se uvršča med države OECD z najvišjo obremenitvijo, predvsem višjih plač, z dohodnino in prispevki. To pa je konkurenčna slabost tako pri privabljanju tujih strokovnjakov kot domačih talentov, ki so se izselili v tujino.

»Ali imamo delovna mesta za visoko izobražene? Ali tem omogočamo, da ustanavljajo svoja podjetja?« se sprašuje Sonja Šmuc. Večine slovenskih zagonskih podjetij ni v Sloveniji, težave so tudi pri ustanavljanju podjetij iz znanstvenih projektov na univerzah. »Zato bi nas moralo boleti srce za vsakega mladega, ki zapusti Slovenijo in se ne vrne več. Takih je vsako leto na tisoče. Nekateri odidejo, ker niso našli pravih izzivov doma, drugi, ker jim drugod od njihovega dela ostane več v žepu. Slovenija namreč svoje najbolj izobražene in produktivne kadre obravnava kot finančne talce, saj jim z davki pobere tudi več kot 60 odstotkov zaslužka. Skratka, ni logično, da toliko vlagamo v vrhunsko šolanje, potem pa otežimo ljudem možnost, da bi od tega nekaj imeli in ustvarjali in prek tega vračali družbi. Sami sebi naredimo največ težav.«

Na vprašanje, kaj vrhunski kader privabi v uspešnega razvijalca merilne tehnike Dewesoft, sogovornica odgovarja, da je za visoko izobražene ljudi zelo pomembno, da imajo izzivalno delo: »Ključen je naš odnos do inovativnosti, kar naredi delo zanimivo za tiste, ki se želijo razvijati v tej panogi in delati z najbolj znanimi svetovnimi industrijskimi velikani. Dewesoft tudi v krizi, ko večina podjetij zmanjša vlaganja v razvoj, še več sredstev nameni za nove projekte.«

Družba potrebuje miselni preskok

V Sloveniji moramo preiti od izbiranja »naših« kadrov k izbiri dobrih kadrov, pa poudarja psihologinja Katja Katarina Hleb, strokovnjakinja za selekcijo vodstvenih in strokovnih kadrov ter članica sveta za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. »Vrednote so v vsaki zdravi skupnosti razpršene, vendar v zrelih družbah dosežejo kohezijo na ravni reševanja ključnih družbenih vprašanj, kot je na primer kadrovanje na ključne položaje.« Ko bomo ta miselni preskok zmogli, bomo dojeli, da je nam vsem skupaj bolje.