30 let vin Tilia: Matjaž Lemut še vedno išče svoj sveti gral

Pred tremi desetletji je Matjaž Lemut v Vipavski dolini stopil na posestvo brez ene same trte. Danes Tilia Estate praznuje 30 let vin, ki so nastajala med vremenskimi udarci, poslovnimi tveganji in skoraj obsesivnim iskanjem popolnega modrega pinota.

Njegova pot se ni začela v ugledni vinski kleti, temveč na Tolminskem, kjer je kot deček s starim očetom pasel krave. Nadaljevala se je v Švici in kalifornijski dolini Napa, nato pa ga pripeljala nazaj v Slovenijo, kjer je iz nič ustvaril eno prepoznavnejših slovenskih vinskih zgodb.

 

V podkastu Supermoč Matjaž Lemut govori o modrem pinotu, ki ga ni mogoče povsem ukrotiti, o vremenu, ki lahko v nekaj minutah izbriše letino, in o tem, zakaj dobro vino brez dobre zgodbe danes težko pride v svet.

Matjaž Lemut ob degustacijah svojih vin še vedno postreže tolminski sir. Ne le zaradi okusa, temveč v spomin na starega očeta in otroštvo na planšariji, kjer je pasel krave ter spoznaval preprost, a neizprosen ritem narave.

Takrat še ni vedel, da bo vino postalo njegovo življenje. Vedel pa je, da zemlje ni mogoče priganjati.

Njegova pot ga je pozneje vodila v Švico, na posestvo nekdanjega direktorja Nestléja, kjer je spoznal model majhne vinske domačije, ki večino steklenic proda kar na lastnem dvorišču. V kalifornijski dolini Napa pa je videl drugo plat vinarstva: samozavest, inovacije in sposobnost, da se vino spremeni v doživetje ter globalno zgodbo.

Ko se je vrnil v Slovenijo, je pred približno tremi desetletji kupil posestvo v Vipavski dolini. Na njem ni bilo niti ene trte. Okoli hiše so rasle le lipe, po katerih je nastalo ime Tilia Estate.

Sorta, ki vinarju ne dovoli samozadovoljstva

 Lemut je sprva prideloval širok nabor vin, nato pa se je usmeril v pinote. Njegova največja strast ostaja modri pinot, ki ga primerja s svetim gralom.

To ni sorta, ki bi jo vinar enkrat obvladal in nato mirno ponavljal recept. Odzove se na lego, vreme, tla, čas trgatve in skoraj vsak poseg v kleti. Ko se zdi, da jo razumeš, lahko naslednja letina pokaže, da si spet na začetku.

Prav v tem Lemut vidi njen čar. Ljubitelji modrega pinota ne iščejo popolne enakosti, temveč značaj kraja, letnika in človeka, ki je vino ustvaril.

Ko narava prekriža poslovni načrt

Vinogradništvo je posel dolgih odločitev in zelo hitrih izgub. Pozeba, toča ali neurje lahko v nekaj minutah poškodujejo delo vsega leta.

Lemut zato o vinarstvu ne govori romantično. Trta zahteva znanje, toda tudi vztrajnost in sposobnost sprejeti dejstvo, da človek nima zadnje besede.

Ob vremenskih skrajnostih se spreminja tudi trg. Vina je več, konkurenca je globalna, potrošniki pa so zahtevnejši in previdnejši. Majhen slovenski vinar zato ne more tekmovati s količino. Lahko pa zmaga z jasno identiteto, kakovostjo in prepoznavnim podpisom.

Zakaj kakovost sama ni dovolj?

Slovenska vina so lahko odlična, vendar preboj na tuje trge zahteva več kot dobro steklenico. Potrebni so zanesljivi partnerji, distribucija, stalna prisotnost in skupna zgodba Slovenije kot vinske destinacije.

Priložnost Lemut vidi tudi v vinskem turizmu. Gost, ki vino poskusi tam, kjer je nastalo, ne kupi le pijače, temveč stik s krajem, vinogradom in človekom za etiketo. Če ga zgodba prepriča, jo odnese domov.

Vino je zanj veliko več kot alkoholna pijača. Je del kulture in druženja, vendar prav zato zahteva tudi odgovornost. Njegova vrednost ni v količini, temveč v trenutku, pogovoru in pozornosti, s katero ga pijemo.

V podkastu Supermoč Matjaž Lemut razkrije, zakaj je ustanovitev Tilia Estate zahtevala več poguma, kot je sprva pričakoval, kaj ga je Kalifornija naučila o samozavesti in zakaj po več kot milijonu pridelanih steklenic še vedno verjame, da svojega najboljšega modrega pinota morda še ni ustvaril.

Celoten pogovor z Matjažem Lemutom v podkastu Supermoč lahko slišite na povezavi Supermoč.