Abanka stopa nališpana proti privatizaciji

Tretja največja slovenska banka lani povečala dobiček za dobro polovico, SDH pa njene tri kupce neuradno  poziva k izboljšanju ponudb.

Objavljeno
17. april 2019 19.00
Posodobljeno
17. april 2019 19.00
Abanka z lepim dobičkom čaka na odgovore privatizacijskih snubcev. Foto Jure Eržen
Maja Grgič, Miha Jenko
Maja Grgič, Miha Jenko
Ljubljana – V Slovenskem državnem holdingu do konca meseca pričakujejo dopolnitev ponudb za nakup Abanke, smo izvedeli neuradno. K temu so menda pozvali vse tri interesente, ki so oddali zavezujočo ponudbo – ameriški sklad Apollo, madžarsko banko OTP in banko ​AIK srbskega poslovneža Miodraga Kostića.

Kot je mogoče izvedeti, Slovenski državni holding (SDH) ni bil zadovoljen s prejetimi ponudbami, zato je zainteresirane kupce pozval k njihovemu izboljšanju. Zatem naj bi šel še v pogajanja z zainteresiranimi kupci. Kot je znano, je v skladu z zavezami evropski komisiji naprodaj 100-odstotni delež Abanke, ki jo moramo privatizirati do konca junija. Časa je torej še dva meseca in pol. V SDH prodaje Abanke ne komentirajo, zatrjujejo le, da privatizacijski postopek teče in da naj bi bil končan v predvidenem roku.


SDH čaka na višjo ponudbo


V Delu smo pred kratkim že razkrili, da je menda najvišjo ponudbo dala banka ​ AIK Miodraga Kostića, ki je že lastnica Gorenjske banke, sledi ameriški sklad Apollo, lastnik NKBM, najslabša pa je bila ponudba madžarske banke​ OTP. Banka AIK je menda ponudila več kot 400 milijonov evrov, Apollo blizu te številke, OTP pa 380 milijonov evrov.

Banka AIK je pred kratkim sklenila prevzem Gorenjske banke, ker se, kot pravijo, želijo širiti in okrepiti v regiji. Ideja o povezovanju Gorenjske banke z Abanko je sicer stara že dobro desetletje, a je nato tudi zaradi boja lastnikov za vpliv padla v vodo. Apollo pa je že tudi večkrat napovedal, da ga zanimajo nakupi drugih bank v Sloveniji, z morebitno združitvijo Abanke in NKBM pa bi dobili banko, po velikosti primerljivo z NLB. OTP se je v preteklosti potegovala že za nakup NKBM, a takrat ni bila uspešna.


Lanski dobiček krepko višji kot leta 2017


Abanka je lani ustvarila 66,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 24 milijonov oziroma dobro polovico več kot predlani. Leta 2018 je nadaljevala optimizacijo poslovanja, kar se je odrazilo v poenostavitvi in pohitritvi poslovnih procesov ter v stroških poslovanja, ki so bili 2,4 odstotka oziroma 1,8 milijona evrov nižji kot leta 2017, izhaja iz sporočila, objavljenega na spletnih straneh ljubljanske borze.

Tretja največja slovenska banka, ki jo vodi Jože Lenič, je imela konec leta 2018 1010 zaposlenih in bilančno vsoto nekaj čez 3,7 milijarde evrov, s čimer je imela na domačem trgu 9,6-odstotni tržni delež. Iz njenega poslovnega izkaza izhaja, da zadnja leta čedalje manj zasluži z osnovnim bančnim poslom, ustvarjanjem čistih obrestnih prihodkov. Z njimi je leta 2016 ustvarila 77,5 milijona evrov, leta 2017 slabih 72 milijonov, lani pa le še dobrih 60,6 milijona evrov. Na drugi strani se neobrestni prihodki krepijo: lani so bili s 64,4 milijona evrov skoraj 18 milijonov oziroma skoraj 40 odstotkov višji kot leto prej.

Banka je v ugodnih gospodarskih razmerah lahko nadaljevala odprodajo nedonosnih kreditov in zmanjševanje njihovega deleža: ta se je v Skupini Abanka leta 2018 zmanjšal za kar 5,6 odstotne točke, na 4,6 odstotka. Posledično je k lanskemu izboljšanju računovodskega izida Abanke pomembno prispevalo tudi sproščanje slabitev in rezervacij, skupaj ga je bilo za kar dobrih 22 milijonov evrov, kar je bistveno več kot predlani, ko je znašalo le osem milijonov evrov.


Nova članica uprave Nada Mertik


Nadzorniki, ki jih vodi Marko Garbajs, so ta teden potrdili dnevni red in predloge sklepov za skupščino Abanke, ki bo 16. maja. Za novo članico uprave so imenovali Nado Mertik, doslej izvršno direktorico v Abanki, ki bo po odstopu zamenjala Matevža Slapničarja, svojo funkcijo pa bo predvidoma nastopila 1. julija oziroma po pridobitvi licence regulatorja, Banke Slovenije.

In še to: knjigovodska vrednost delnice Abanke je sicer konec lanskega leta znašala 38,63 evra. Ob 15,1 milijona izdanih delnic torej preračunana knjigovodska cena banke znaša dobrih 583 milijonov evrov. To je skoraj 200 milijonov evrov več od ponudb omenjenih treh potencialnih kupcev, ki so bile sicer podane še pred objavo lanskih poslovnih rezultatov.