Ali rast tečajev kliče po višjih dividendah?

Kapitalski trgi so vstopili v zadnje mesece leta v optimističnem razpoloženju. Vse bolj verjetno nadaljnje zniževanje obrestnih mer centralnih bank ter dobro poslovanje podjetij vlagateljem vračata apetit po tveganju. Na globalni ravni ostaja v ospredju politika ameriške centralne banke Fed, v Evropi pa šibkejša gospodarska dinamika, ki centralne banke sili k nadaljnjemu popuščanju monetarne politike. Pri tem je v denarnih skladih parkirana ogromna likvidnost, ki se lahko ob pravem trenutku prelije na delniške trge in dodatno podpre rast tečajev.

primerjava indeksov Foto Tt Igd

Hkrati centralne banke hodijo po tanki črti. Na eni strani se lahko hitro soočijo z ohlajanjem trga dela, na drugi pa z nevarnostjo ponovnega vzpona inflacije. To ravnotežje bo v prihodnjih mesecih ključno oblikovalo dinamiko monetarne politike ter vplivalo na gibanje obvezniških in delniških trgov. Posebej občutljiv na gibanje obrestnih mer je tehnološki sektor, saj so vrednotenja teh podjetij zelo odvisna od cene kapitala. Nižji stroški financiranja pomenijo nižje diskontne mere in s tem večjo privlačnost dolgoročnih zgodb, kot so umetna inteligenca, digitalizacija in avtomatizacija. Tudi zato ostajajo tehnološke delnice v ospredju ameriškega trga, kjer podjetja, kot je Microsoft, že dokazujejo, da gre za trend, ki bo trajno preoblikoval poslovanje in vsakdanje življenje.

V Evropi – kljub nižji gospodarski rasti – zanimanje vlagateljev ohranjajo industrijski velikani, kot je Siemens, ki združuje inovacije in stabilnost. Turizem ostaja pomemben sektor, a s specifičnimi tveganji zaradi cikličnosti in občutljivosti na zunanje šoke.

Na trgih v razvoju pa je slika raznolika. V ospredju ostajata energija in surovine, kjer Indija vse bolj izstopa kot rastoči porabnik energentov in kovin, kar odpira priložnosti za globalne dobavitelje in hkrati povečuje strateški pomen te regije. Kitajska, ki se ob izzivih domače gospodarske rasti usmerja še v tehnološko samooskrbo, želi krepiti svoj položaj globalnega proizvajalca čipov in s tem išče večjo konkurenčnost na področju polprevodnikov.

Na domačem trgu bo kmalu v ospredju jesenska sezona objav devetmesečnih rezultatov, kjer so pričakovanja pozitivna. Slovenski trg je v zadnjem obdobju doživel izjemno rast tako tečajev kot prometa. V ospredju so domači blue-chipi, predvsem NLB in Krka, ki glede na rezultate poslovanja in primerjavo s konkurenco ostajata atraktivni. Uspešni rezultati bi lahko dodatno podprli rast tečajev in ohranili zanimanje vlagateljev. Glede na rast tečajev pa v ospredje vstopa izjemno pomembno vprašanje dividend, predvsem dividendnega donosa, stabilna ali višja dividendna donosnost je v Sloveniji tradicionalno eden ključnih razlogov za zanimanje vlagateljev, zato bo to ključni test vzdržnosti trenutnega optimizma na domačem delniškem trgu.

Slovenija, Ljubljana, 27.9.2017. Lojze Kozole, Ilirika. [avtor:Suhadolnik Jože] Foto Jože Suhadolnik Suhadolnik Jože

Na splošno lahko rečemo, da kapitalski trgi stopicajo proti zaključku leta z močno mero optimizma, a tudi z jasnimi izzivi pred seboj. Globalno bo največjo vlogo igrala dinamika denarne politike, ki bo neposredno vplivala na stroške kapitala in vrednotenja, še posebej v tehnološkem sektorju. V Evropi ostajajo zanimive zgodbe industrijskih velikanov in sektorjev strateškega pomena, medtem ko trgi v razvoju ponujajo priložnosti na področju energije, surovin in tehnologije, a ob višjih tveganjih. Na domačem trgu bo preizkus resnice prišel z objavami devetmesečnih rezultatov in dividendnimi politikami največjih družb, ki bodo pokazale, ali lahko trenutni optimizem preide v trajnejši trend. Za vlagatelje to pomeni, da bo uspeh v prihodnjih mesecih temeljil na premišljeni razpršitvi, potrpežljivosti in izbiri kakovostnih zgodb, ki združujejo rast in stabilnost.

Avtor je lastnik delnic NLB.