Analitika ni le poslovna tema, je tudi družbena

Oliver Oursin se zadnjih 15 let intenzivno ukvarja s prediktivno analitiko in poslovno inteligenco. Eden največjih strokovnjakov na IBM s področja analitike in poslovnega obveščanja je pred kratkim obiskal tudi Slovenijo in nam zaupal, da naša življenja že dolgo usmerja pametna analitika.

Kakšna je vloga poslovne inteligence v sodobnih okoljih? Za kaj vse podjetja in posamezniki uporabljamo tovrstne rešitve?

Primerov uporabe je resnično veliko, saj poslovna analitika postaja čedalje bolj vsakdanja stvar in je že lahko v službi posameznika. Tako denimo z njeno pomočjo (po)iščemo najnižje cene letalskih vozovnic ali pa restavracijo z dobro oceno za vrsto jedi, ki jo imamo v mislih. Posamezniki to že uporabljamo na svojih mobilnih napravah, analitika v poslu pa gre še nekaj korakov dlje. Analitika je tista, ki letalskim družbam pove, katere potnike v posameznem letu bodo nagradili, ko je ekonomski razred poln (kdo si najbolj zasluži boljši sedež). Če smo že pri letalih, velja omeniti tudi dejstvo, da prediktivna analitika skrbi za preventivno vzdrževanje, torej serviserji obrabljene komponente zamenjajo, še preden pride do okvare.

Kateri dejavniki pa odločajo o tem, ali bo posamezno podjetje uporabljalo analitične rešitve?

Konec dneva se podjetja vprašajo le to, ali je naložba v napredno analitiko zanje stroškovno upravičena. Odgovor je za skoraj vsa pritrdilen, zato je analitika praktično vseprisotna. Verjamem tudi, da sta analitika in veliki podatki precej večja od računalništva v oblaku in tudi družabnih omrežij.

Je analitika predvsem posel?

Analitika ni le poslovna tema, je tudi družbena. Samo poglejte institucije Evropske unije in spreminjanje energetske osnove. Za njimi stojijo številne analize. Ali pa zdravstvo, tudi to ni samo posel, je odgovornost do družbe. Raziskave v boju proti raku in drugim boleznim močno uporabljajo analitične rešitve. Analitika je v današnjem času v središču naše družbe.

Povprečen uporabnik bo analitiko pri delu opazil predvsem v primeru nakupov v spletnih trgovinah in pri aktivnostih na družbenih omrežjih, kjer mu analitika sporoča, da si je vredno ogledati še ta in oni izdelek ali vsebino. In to je res preprosta analitika, tista naprednejša pa obravnava vedenje spletnih obiskovalcev in nakupovalcev.

Koliko pa so rešitve s področja poslovne analitike in poslovnega odločanja odvisne od kakovosti podatkov, ki jih obravnavajo?

Močno. V nekaterih primerih povsem drži stavek, ki pravi »smeti noter, smeti ven«. Kakovost podatkov se sicer stalno izboljšuje. Podjetja so bolj pozorna na to, kako podatke zajemajo. Če jih (pre)tipkajo, je napak pogosto veliko, v primerih digitalnega zajema pa zelo malo, skoraj nič. Izzivov je sicer veliko, vedno pa se moramo vprašati, ali so zbrani podatki zanesljivi, je njihov vir zaupanja vreden itd.

Čedalje več analiz si pomaga s podatki, ki so dostopni v družbenih omrežjih. To so povsem nestrukturirani podatki, v katerih mora umetna pamet prepoznati, katera mnenja so lastna posamezniku in ali lahko iz njih dobi dodano vrednost, ali pa gre zgolj za čustvene izlive sreče ali sovraštva ob posameznih dogodkih. Športniki, politiki in znane osebnosti ter blagovne znamke so pogosto »na udaru« in deležni veliko komentarjev, moderna analitika pa mora upoštevati vse to.

Zakaj bi morala praktično vsa podjetja uporabljati rešitve s področja poslovne analitike in odločanja? Kaj ključnega pridobijo z njimi?

Saj pravim, konec dneva v poslu vse temelji na rezultatih. Analitika igra ključno vlogo pri doseganju diferenciacije, torej pomaga podjetjem postati in biti drugačna. V svetu, kjer je veliko informacij dosegljivih na Googlu v nekaj sekundah, lahko potrošniki hitro preverijo, ali jim podjetje oziroma ponudba govori resnico. Potrošniki so zelo dobro informirani. Biti drugačen je precej težje. Cilj je razvajati stranko, analitika pa ugotovi, kakšne in katere ponudbe so stranki bližje oziroma tiste prave. Stranki je treba dati tisto, kar ceni. Pri tem pa je treba dobro razumeti tako vrednote podjetja kot potrebe strank in delati tiste stvari, v katerih si dober.

Analitika vpliva na številne odločitve in pri delu lahko pomaga različnim zaposlenim. Kateri zaposleni jo najpogosteje uporabljajo?

Poslovanje poganjajo trije nivoji odločanja: strateške odločitve, managerske in operativne, pri vseh pa lahko analitične rešitve močno pomagajo. Strateške odločitve temeljijo na podatkih o strankah, ki jih ima podjetje, ter o trgu, na katerem deluje. Managerske odločitve so lahko zelo različne, a večina jih ob pomoči sistemov za podporo odločanju skrbi za organizcijo poslovnega okolja in zaposlenih. Ključne so predvsem operativne odločitve, takrat ko si na telefonu s stranko ali na terenu. V teh primerih so informacije, s katerimi postreže sistem, vitalnega pomena. Analitični pogon v produkcijskem sistemu pozna stranko oziroma njene podatke in z vgrajeno logiko predlaga možne scenarije, odločitev podjetja oziroma zaposlenega pa je, koliko želi investirati v stranko, proučiti, kaj jo najbolj zanima ...

Kaj pa z druge strani – veliko podjetij slepo zaupa tako zbranim in obdelanim podatkom pri sprejemanju poslovnih odločitev. Kaj se zgodi, če se odločitve pokažejo za povsem napačne, koga (o)krivijo?

Obstaja velika verjetnost, da bodo za neuspeh krivili druge. Menim pa tudi, da podjetja poslovni analitiki vendarle ne zaupajo povsem slepo. Omenil sem že, da veliko podjetij preverja pravilnost podatkov, to počno predvsem izkušeni zaposleni. Gre za podoben postopek kot pri napovedih – te je treba stalno preverjati in prilagajati glede na razvoj dogodkov. Podjetja se želijo prepričati, da gredo po pravi poti. Napredna tehnologija je poskrbela predvsem za to, da se spreminja kakovost napake.

Ali vse rešitve s področja analitike in poslovnega odločanja delujejo enako? Po čem se ločijo?

Rešitve vsekakor niso enake. Vsako podjetje, ki ponuja rešitve za analitiko in podporo odločanju, ima svoje cilje in način dela. Pristop je različen, prav tako tudi prioritete. To je največja tehnična razlika. Veliko je nišnih ponudnikov, ki ponujajo le majhne oziroma omejene rešitve, a te zelo dobro. Nekaj malih ponudnikov je tudi hitro zraslo in propadlo. Velikani lahko precej več vložijo v razvoj in imajo zato bolj celovite rešitve, a zato počasneje uvajajo korenite spremembe.

IBM denimo letno v razvoj pametnih rešitev vlaga 6,5 milijarde ameriških dolarjev, nekateri konkurenti pa okoli 20 milijonov. Razlika je ogromna, zato primerjava praktično ni mogoča. Še če se zmotimo pri inovacijah, smo pogosto boljši. Menim, da se IBM od drugih ponudnikov loči predvsem po viziji, saj cilja na modrejši planet. Analitika nam pomaga biti pametnejši in je eden izmed štirih stebrov poslovanja. Ker se ukvarjamo s planetom in ne le s posameznimi področji, imamo tudi več priložnosti za inovacije na področjih, ki drugih ponudnikov ne zanimajo.

Gradimo nekakšen most med družbo in poslom. Ko gre za zdravje ljudi, energijo, vodo in druge stvari, ki jih v nekaterih delih sveta primanjkuje, to ni le vprašanje denarja, ampak družbe. Analitiko uporabljamo tudi za reševanje problemov človeštva, npr. zmanjšanje onesnaženja, a jo želimo hkrati narediti kar najbolj dostopno. Preprosto ni vse v kalkulacijah in denarju.

Velik trend so tudi mobilne rešitve za poslovno odločanje. Kako nanje gledajo podjetja?

Pomembno je, kje je uporabnik rešitve. Če je na poti, pač dela. Ima koledar, e-pošto, vse lahko dela povsod. Mobilne aplikacije s področja poslovnega obveščanja dodajajo možnost analize podatkov (oziroma zahtevkov zanjo). Poročilo o poslovanju, ki ga direktor lahko prebere že na telefonu ali tablici, mu namreč omogoča hitrejše reagiranje, kot če bi poročilo prebral šele takrat, ko se vrne v pisarno. Mobilne rešitve so spremenile le način interakcije s sistemi, podobno kot pri spletnem in mobilnem bančništvu. Mene v banki niso videli že več kot desetletje, pa še vedno opravim vse s financami povezane aktivnosti, tudi ko potujem po svetu. Izziv vseh podjetij je, da morajo s svojimi rešitvami in ponudbo tja, kjer so stranke, drugače jih lahko izgubijo.