Tomažin z mlekom na Balkan in v svet
Pomurske mlekarne: Soglasje k nakupu mora dati še AVK
Odpri galerijo
Pomurske mlekarne imajo novega lastnika.
Foto Jože Pojbič/Delo
Ljubljana – Podjetje RRC avstralskega podjetnika slovenskih korenin Anthonyja Tomažina je s hčerinsko družbo Delavske hranilnice, podjetjem DH-storitve, podpisalo pogodbo o nakupu 60,62 odstotka Pomurskih mlekarn. Soglasje k poslu, ki je po naših informacijah vreden približno 2,5 milijona evrov, mora dati še Agencija za varstvo konkurence (AVK).
Anthony Tomažin je za Delo povedal, da ga zanima 100-odstotni lastniški delež v podjetju in da bo prevzemno ponudbo skladno z zakonodajo objavil po prejetju soglasja AVK, ki ga pričakuje do začetka septembra. Koliko je ponudil za lastniški delež, ni povedal, saj da gre za poslovno skrivnost.
S tem poslom Tomažin, ki je med drugim že lastnik računalniškega podjetja RRC, smučišča Vogel in kavarne v ljubljanskem Nebotičniku, vstopa v živilskopredelovalno dejavnost. Tomažin pravi, da gre za dolgoročno investicijo. Vsi opravljeni nakupi in prevzemi v Sloveniji so bili premišljeni, pravi in ocenjuje, da vsa prevzeta podjetja zaradi uspešnega upravljanja in zaupanja v odlično ekipo poslujejo bistveno bolje. Za Tomažina sta zdrava hrana in čista pitna voda prihodnost. Pri tem stavi predvsem na kmete, ki so za Tomažina »varuhi narave«, sir Ljutomerski ementalec, ki je zanj »kralj slovenskih sirov, ki predstavlja potencial za izvoz«, na zaposlene (trenutno jih je v podjetju okoli 130) in 70-letno tradicijo podjetja.
Priložnosti Tomažin prepoznava na domačem trgu, kjer želijo vsaj ohraniti tržni delež, v državah na Balkanu, kjer so slovenski izdelki priznani, pa tudi na azijskih trgih. Izpostavil je Hongkong in kitajski trg, za katerega že imajo dovoljenje za uvoz izdelkov in pri čemer je omenil mleko v prahu, medtem ko tamkaj ne pojedo veliko sira.
Direktor Pomurskih mlekarn Robert Serec je dejal, da je bil o poslu obveščen šele včeraj in da »težko komentiram karkoli. Verjamem pa, da je Delavska hranilnica skrbno izbrala novega solastnika za prihodnost Pomurskih mlekarn«. Dodal je, da se veseli novih izzivov.
Pomurske mlekarne so po velikosti tretja mlekarna v Sloveniji, a precej zaostajajo za prvima dvema (Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia). Lanski prihodki od prodaje so dosegli 35,9 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot leto pred tem. Okoli 85 odstotkov izdelkov prodajo v Sloveniji. Kljub lanski rasti poslovanja pa je po dveh uspešnejših predhodnih letih čisti dobiček lani skopnel in znašal vsega 16.000 evrov. Predlanski čisti dobiček je presegel milijon evrov, leta 2015, ko je družba začela prisilno poravnavo, pa je dobiček presegel 1,5 milijona evrov.
Pomurske mlekarne so lani poplačale še zadnje upnike iz postopka prisilne poravnave, tako da je likvidnostni položaj dober. Družba ima več kratkoročnega premoženja kot kratkoročnih obveznosti.
Mlekarne so bile leta 2015 na robu stečaja. Med letoma 2011 in 2014 je družba akumulirala 9,4 milijona evrov izgube, pri čemer je zgolj izguba leta 2014 znaša 6,5 milijona evrov. Zaradi nezmožnosti plačevanja obveznosti so upniki takrat celo predlagali stečaj. Prodaja mlekarn je že dolgo pričakovana, saj je največja lastnica Delavska hranilnica (oziroma njena hčerinska družba za naložbe), ki je v lastništvo vstopila v postopku prisilne poravnave s konverzijo dela dolga v lastniški delež. V Pomurskih mlekarnah ima 13 odstotkov v lasti Mlekarska zadruga Ptuj, 13,63 odstotka ima družba Kerka-Genetics, 11,24 odstotka pa je v lasti družbe Tyrol. Poleg tega je hranilnici prodajo naložila tudi Banka Slovenije kot ukrep izboljšanja kapitalske ustreznosti.
Anthony Tomažin je za Delo povedal, da ga zanima 100-odstotni lastniški delež v podjetju in da bo prevzemno ponudbo skladno z zakonodajo objavil po prejetju soglasja AVK, ki ga pričakuje do začetka septembra. Koliko je ponudil za lastniški delež, ni povedal, saj da gre za poslovno skrivnost.
S tem poslom Tomažin, ki je med drugim že lastnik računalniškega podjetja RRC, smučišča Vogel in kavarne v ljubljanskem Nebotičniku, vstopa v živilskopredelovalno dejavnost. Tomažin pravi, da gre za dolgoročno investicijo. Vsi opravljeni nakupi in prevzemi v Sloveniji so bili premišljeni, pravi in ocenjuje, da vsa prevzeta podjetja zaradi uspešnega upravljanja in zaupanja v odlično ekipo poslujejo bistveno bolje. Za Tomažina sta zdrava hrana in čista pitna voda prihodnost. Pri tem stavi predvsem na kmete, ki so za Tomažina »varuhi narave«, sir Ljutomerski ementalec, ki je zanj »kralj slovenskih sirov, ki predstavlja potencial za izvoz«, na zaposlene (trenutno jih je v podjetju okoli 130) in 70-letno tradicijo podjetja.
Priložnosti Tomažin prepoznava na domačem trgu, kjer želijo vsaj ohraniti tržni delež, v državah na Balkanu, kjer so slovenski izdelki priznani, pa tudi na azijskih trgih. Izpostavil je Hongkong in kitajski trg, za katerega že imajo dovoljenje za uvoz izdelkov in pri čemer je omenil mleko v prahu, medtem ko tamkaj ne pojedo veliko sira.
Direktor Pomurskih mlekarn Robert Serec je dejal, da je bil o poslu obveščen šele včeraj in da »težko komentiram karkoli. Verjamem pa, da je Delavska hranilnica skrbno izbrala novega solastnika za prihodnost Pomurskih mlekarn«. Dodal je, da se veseli novih izzivov.
Pomurske mlekarne so po velikosti tretja mlekarna v Sloveniji, a precej zaostajajo za prvima dvema (Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia). Lanski prihodki od prodaje so dosegli 35,9 milijona evrov, kar je osem odstotkov več kot leto pred tem. Okoli 85 odstotkov izdelkov prodajo v Sloveniji. Kljub lanski rasti poslovanja pa je po dveh uspešnejših predhodnih letih čisti dobiček lani skopnel in znašal vsega 16.000 evrov. Predlanski čisti dobiček je presegel milijon evrov, leta 2015, ko je družba začela prisilno poravnavo, pa je dobiček presegel 1,5 milijona evrov.
Pomurske mlekarne so lani poplačale še zadnje upnike iz postopka prisilne poravnave, tako da je likvidnostni položaj dober. Družba ima več kratkoročnega premoženja kot kratkoročnih obveznosti.
Mlekarne so bile leta 2015 na robu stečaja. Med letoma 2011 in 2014 je družba akumulirala 9,4 milijona evrov izgube, pri čemer je zgolj izguba leta 2014 znaša 6,5 milijona evrov. Zaradi nezmožnosti plačevanja obveznosti so upniki takrat celo predlagali stečaj. Prodaja mlekarn je že dolgo pričakovana, saj je največja lastnica Delavska hranilnica (oziroma njena hčerinska družba za naložbe), ki je v lastništvo vstopila v postopku prisilne poravnave s konverzijo dela dolga v lastniški delež. V Pomurskih mlekarnah ima 13 odstotkov v lasti Mlekarska zadruga Ptuj, 13,63 odstotka ima družba Kerka-Genetics, 11,24 odstotka pa je v lasti družbe Tyrol. Poleg tega je hranilnici prodajo naložila tudi Banka Slovenije kot ukrep izboljšanja kapitalske ustreznosti.
