Avgusta manj gradbenih dovoljenj kot julija

Ljubljana − V Sloveniji je bilo avgusta izdanih 253 dovoljenj za gradnjo stavb ali 11,8 odstotka manj kot julija. Dovoljenj za stanovanjske stavbe je bilo izdanih 8,7 odstotka manj, za nestanovanjske stavbe pa 21,7 odstotka manj, je sporočil statistični urad.

Celotna površina za gradnjo načrtovanih stavb je avgusta merila 69.307 kvadratnih metrov ali 21 odstotkov manj kot  julija, piše STA.

Z gradbenimi dovoljenji za stavbe, izdanimi avgusta, je bila predvidena gradnja 207 stanovanj, to je 7,6 odstotka manj kot julija. Vsa stanovanja razen enega so bila načrtovana v stanovanjskih stavbah.

V letni primerjavi je bilo avgusta izdanih skoraj enako število gradbenih dovoljenj za novogradnje (eno gradbeno dovoljenje več), število načrtovanih novih stanovanj pa je bilo 32,7 odstotka nižje.

Z gradbenimi dovoljenji, izdanimi avgusta, je bilo načrtovanih največ stanovanj v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 21,7 odstotka vseh. Sledili sta podravska in jugovzhodna statistična regija. Med preostalimi regijami je bilo najmanj stanovanj načrtovanih v zasavski.

O gradbeništvu tudi v državnem svetu

Pobudniki memoranduma za oživitev slovenskega gradbeništva so svoje predloge danes predstavili še v državnem svetu. Akcijski načrt, ki bo podrobneje opredelil ukrepe, s katerimi bi zagnali panogo, je pred dokončanjem in stroka si želi, da bi ga politika sprejela in zagotovila njegovo izvajanje. Želijo si, da bi dobili sogovornika na vladni strani ter da bi vlada načrt sprejela in ga začela izvajati.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek je dejal, da se bodo trudili, da bi te ideje »spravili v življenje«. Kakšen bo obseg državnih investicij, bo znano po uskladitvi z ministrstvom za finance, kaže pa, da jim bo uspelo ohraniti investicije na ravni zadnjih dveh let, kar je glede na razmere spodbudno, je povedal.

Med predlogi v akcijskem načrtu je ustanovitev direktorata za javne investicije na ministrstvu za infrastrukturo, ki bi med drugim povezal in nadzoroval vse javne investicije države. Stroka poudarja, da je potrebna dolgoročna strategija vseh javnih investicij, na podlagi katere bi nato pripravili akcijske programe za desetletno obdobje. Zagotoviti je treba tudi urejeno in stabilno okolje za investitorje, poudarjajo.

Ukinitev gradnje v lastni režiji, uvedba vajeniškega izobraževanja, zaščita delovnih mest

Zavzemajo se tudi za uvedbo instrumenta odgovornosti javnega naročnika za npr. slabo pripravljeno dokumentacijo, sprejetje neobičajno nizkih ponudb, zamude pri sprejemanju odločitev. Za vsako javno investicijo bi morali imenovati kompetentnega odgovornega vodjo investicije, dodajajo. Odpraviti je treba naročanje inženirskih storitev in gradenj izključno na podlagi najnižje cene in kot ključno merilo uvesti kakovost ponudnika, poudarjajo.

Delovna mesta v gradbeništvu bi bilo treba zaščititi s preprečevanjem socialnega dampinga iz držav EU z najnižjo ceno delovne sile, in sicer med drugim s poostrenim nadzorom izvajalcev iz tujine, ali se držijo pravil glede prijave dejavnosti, delovne zakonodaje in varnosti pri delu.

Stroka opozarja tudi na problem dela na črno in sive ekonomije, zato predlagajo dodatne zakonske spremembe, med drugim da sosedska in sorodstvena pomoč ne bi bila dovoljena v tistih dejavnostih, ki so nevarne za zdravje in premoženje oseb ter negativno vplivajo na okolje. Želijo si tudi, da se posebej preuči in ustrezno opredeli prostovoljsko delo.

Zavzemajo se za ukinitev gradnje v lastni režiji in za uvedbo znatne davčne olajšave pri dohodnini iz naslova gradenj in obnov, kar bi zavezanci dokazovali z računi za opravljena dela.

Predlagajo tudi ponovno uvedbo vajeniškega poklicnega izobraževanja na tretji in četrti stopnji v srednješolskem izobraževanju. Zavzemajo se za to, da bi država sofinancirala kadrovske štipendije v gradbeništvu ter da bi se podprlo več mladih raziskovalcev. Z zagotavljanjem stalne ravni investicij bi bil stalen tudi interes za šolanje za gradbene poklice.