Avtomobilski dobavitelji: Za podaljšanje ukrepa čakanja na delo

Utemeljujejo smiselnost podaljšanja za en mesec. Minister Počivalšek bo po pogovoru z industrijo to predlagal vladni koaliciji.

Objavljeno
21. maj 2020 13.07
Posodobljeno
22. maj 2020 11.07
Slovenska avtomobilska dobaviteljska industrija predlaga podaljšanje subvencioniranega čakanja na delo, saj so trgi polni neprodanih avtomobilov. FOTO: Reuters
Gašper Boncelj, Miha Jenko
Gašper Boncelj, Miha Jenko
Predstavniki slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije so na ministrstvu za gospodarstvo predstavili stanje v industriji, ob strinjanju z vsemi prizadevanji za lajšanj krize pa poudarjajo potrebo po podaljšanju ukrepa čakanja na delo. Minister Zdravko Počivalšek bo to predlagal koaliciji, a opozarja tudi na druge potrebne ukrepe za rešitev težav v tej panogi. Na potrebe po subvencijah avtomobilski industriji pa v svoji študiji opozarja nizozemska banka ING.
 
»Dobil sem nove informacije o stanju v industriji, pogled z njihove perspektive, seznanil sem se z njihovo željo po enomesečnem podaljšanju inštrumenta čakanja na delo, prediskutirali smo razlike do skrajšanega delovnega časa, ki smo ga predlagali mi. Naredili bom vse oziroma koalicijske partnerje seznanil s predlogom podaljšanja čakanja na delo, da bi videli, kako je to možno vključiti v tretji paket pomoči gospodarstva,« je dejal minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, a dodal, da samo to ne bo dovolj za rešitev vseh težav v tej panogi. »Dogovorili smo se za ustanovitev skupine, ki bo pripravila predlog, kako bomo v prihodnje z vlaganjem v razvoj in inovacije še bolj kos izzivom te industrije, da bo lahko konkurenčna kot dobavitelj in tudi na vseh drugih področjih. V tej industriji se namreč dogajajo tektonski premiki.«


S čakanjem na delo bi ohranili čim več delovnih mest


Kot je v imenu slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije po sestanku na ministrstvu za gospodarstvo dejal predsednik uprave skupine Kolektor, Radovan Bolko, je bil sestanek z ministrom za gospodarstvo zelo konstruktiven, da so na njem uskladili poglede na stanje v avtomobilski industriji, ki je dramatično: »Prodaja avtomobilov je v aprilu upadla za 80 odstotkov, temu primerna je zasedenost naših proizvodnih zmogljivosti. Kakršen koli ukrep, predvsem pa, denimo, enomesečno podaljšanje ukrepa čakanja na delo bi bilo za nas izjemno pomembno, da prebrodimo najtežje trenutke in ohranimo čim več delovnih mest.
Pogledali smo tudi v prihodnost, saj želimo industrijo ohraniti v takšni kondiciji, da bo po krizi ostala na položaju izjemno pomembnega partnerja v avtomobilski panogi, predvsem v razvojnih projektih, ki so usmerjeni v zeleno mobilnost.«

Kot je dejal Radovan Bolko, je ukrep skrajšanega delovnega časa, ki ga sicer pozdravljajo, primeren, kadar je padec zasedenosti zmogljivosti 30-odstoten, če pa je višji, je primernejši kratkoročni ukrep čakanja na delo. Dodal je, da za zdaj napovedi za izboljšanje stanja na trgu oziroma trenutka, kdaj se bo to zgodilo, še ni mogoče dajati: »V ponedeljek gledamo, ali bo odprema v petek, pa še to ni gotovo, zato nam vsak mesec takšnega ukrepa veliko pomeni.«

Kot je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc, ocenjujejo, da je en del industrije močno prizadet in v tako nejasnem položaju glede prihodnosti, da bi bilo ukrep čakanja na delo nujno vsaj kratkoročno podaljšati, seveda ob strožjih pogojih, da bi to uporabili le tisti, ki imajo res velik upad.

O izjavi ministra, da je epidemija  tudi v avtomobilski panogi dodatno pospešila potrebe po zelenem prestrukturiranju in uporabi kreditnih linij, je Radovan Bolko povedal, da so govorili tudi o možnosti, da se v okviru SID banke oblikuje sklad, ki bi bil izrazito usmerjen v razvoj, v nove, zelene tehnologije: »Prestrukturiranje je vedno potrebno in dobrodošlo, vendar se bojimo, da je v Sloveniji vtis, da slovenska avtomobilska industrija ni v skladu s trendi. Zagotavljam vam, da je. Tudi sama mobilnost ni v krizi, morda osebna mobilnost, vsekakor pa ne mobilnost blaga.«


Spodbujanje prodaje avtomobilov vse bolj nujno


Kako bo avtomobilska industrija ob velikem letošnjem padcu prodaje in naročil izšla iz te krize, kakršne v zgodovini še ni bilo, in katere bodo glavne strukturne spremembe, so se vprašali v nizozemski banki ING, in sicer v študiji o dolgoročnih učinkih pandemije covida-19 na svetovno avtomobilsko industrijo. Pričakujejo, da se bo – kljub zdaj nižjim cenam nafte – trend prodaje električnih vozil nadaljeval, industrija pa pričakuje pomoč držav za povečanje povpraševanja.

Kriza bo po njihovem mnenju precej spremenila obnašanje potrošnikov in načine njihove mobilnosti. Zaradi novih pravil socialne distance se bo souporaba avtomobilov (car sharing) zmanjšala, s tem pa bo preloženo tudi prej predvideno zmanjšanje flot osebnih avtomobilov. Že med pandemijo se je povečalo povpraševanje po lastnem vozilu, še posebej pri mlajših kupcih, ki kupujejo svoj prvi avto. Mednarodna raziskava svetovalne družbe Capgemini kaže, da letos kar 45 odstotkov potencialnih kupcev v starosti pod 35 let načrtuje nakup avtomobila, največ takih je na Kitajskem (65 odstotkov), v Indiji (58 odstotkov) in Italiji (53 odstotkov).


Ključno je zagotavljanje zadostne likvidnosti


Kako bo epidemija covida-19 vplivala na preskrbovalne verige? V ING ocenjujejo, da proizvajalci avtomobilskih delov, ki sta jih kriza in ustavitev proizvodnje najbolj prizadeli, potrebujejo predvsem dovolj likvidnosti, da se lahko prilagodijo novim razmeram. To je še posebej pomembno zaradi nejasnih napovedi o njihovem prihodnjem obsegu proizvodnje, kolikšno bo povpraševanje in kakšen bo vpliv trenutne krize na njihov denarni tok. Na splošno pa so bili proizvajalci avtomobilskih delov pred to krizo v precej boljši finančni kondiciji in manj zadolženi kot pred zadnjo krizo pred dobrim desetletjem, kar kažejo tudi podatki bonitetne agencije Moody's.

Ob zmanjšani prodaji in letošnjih slabih napovedih so novi ukrepi držav za spodbujanje nakupov avtomobilov vse bolj nujni, poudarjajo v ING. V Evropi, kjer je bilo lani med prodanimi avtomobili še vedno kar 90 odstotkov takih z bencinskim ali dizelskim motorjem, bi to lahko dosegli tudi s subvencijami in davčnimi olajšavami za zamenjavo starih avtomobilov z novimi, okolju prijaznejšimi, torej predvsem z električnimi in hibridnimi vozili.