Avtonomni podvodni dron, plod slovenskega znanja

Na Poljskem so pred kratkim uspešno opravili preizkus delovanja roja avtonomnih biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidništvo. Podvodne drone, ki imajo podobno obliko kot morske ribe raža ter povsem avtonomno in usklajeno delujejo v skladu z vnaprej danimi nalogami, so razvili strokovnjaki iz Nemčije, Portugalske, Poljske in Slovenije v okviru projekta, ki ga je koordinirala poljska mornariška akademija.

Ob odprtju sejma obrambne industrije Sidec, ki so ga prejšnji teden gostili v Celju, se je pred vhodom zbrala skupina mirovnikov, ki so udeležencem in razstavljavcem glasno očitali, da s svojimi produkti kujejo dobiček na račun pobitih ljudi na vojnih žariščih od Gaze do Ukrajine.

Toda na sejmu, ki je množici obiskovalcev res ponujal možnost od blizu si ogledati številne najsodobnejše oborožitvene sisteme, je bilo videti številne sodobne izdelke, ki niso namenjeni zgolj vojaški uporabi, ne ubijejo nikogar, lahko pa prispevajo k obrambi pred vojnimi nevarnostmi, pred kriminalom, onesnaženjem in nasploh pomagajo pri reševanju življenj.

Štiri države, 13 udeležencev, roj pametnih raž

Nemške, portugalske in poljske znanstvene, mornariške in obrambne ustanove v konzorciju s slovensko Univerzo v Ljubljani oziroma fakultetami za pomorstvo in promet, za računalništvo in informatiko, za elektrotehniko ter s slovenskima družbama Milsitemika ter Timtec Defense so sodelovale pri projektu razvoja biomimetičnih podvodnih plovil za podvodno obveščanje, nadzor in izvidovanje, ki delujejo v skupini.

Projekt, ki ga je pod okriljem Evropske obrambne agencije (Eda) koordinirala poljska mornariška akademija, se je osredotočil na integracijo naprednih tehnologij navigacije, vodenja in podvodne komunikacije v sistem, ki z obliko ribe raža zmanjša možnost odkrivanja.

Vsaka izmed projektnih skupin je razvila svoj model drona, vsi pa so med seboj povezljivi in so namenjeni izvajanju obveščevalnih, nadzornih in izvidniških operacij v priobalnem delu akvatorija, sidriščih, pristaniščih, nad kritično infrastrukturo in podobno. Še zlasti v okoljih, ki niso prijazna avtonomnim sistemom in kjer ni mogoča podpora globalnega satelitskega navigacijskega sistema, so v osnovi namenjeni dvojni rabi.

Koristen za vojsko, policijo in znanost

Kot je poudaril dr. Andrej Androjna, predstojnik katedre za navtiko na fakulteti za pomorstvo in promet, ki je vodja slovenske projektne skupine v tem konzorciju, je bil glavni cilj izdelati jato podvodnih dronov, ki bodo popolnoma interoperabilni in avtonomni.

»To pomeni, da teh dronov ne vodi nihče od zunaj, gibljejo se v skladu z vnaprej določenimi nalogami, eden med njimi ima vlogo vodje, drugi pa mu sledijo. Takšni roji se bodo lahko uporabljali za podvodne preglede in zaščito pristaniške infrastrukture, za preiskave morskega dna ter kritične infrastrukture, odkrivanje in lociranje podvodnih eksplozivnih oziroma neeksplodiranih ubojnih sredstev, iskanje in lociranje podvodnih vsiljivcev, preglede plovnih poti, sidrišč ter izvajanje zaščitnih dejavnosti iz nabora aktivnosti države gostiteljice ob obiskih zavezniških ladij,« pojasnjuje sogovornik.

Za določanje pozicije in orientacijo podvodnega plovila so uporabili napredne pristope podvodne lokalizacije, ki delujejo na podlagi združevanja multisenzorskih podatkov, med drugimi večsnopnega sonarja, tridimenzionalnega sonarja, tridimenzionalne elektronske karte podvodnega dela obale in priobalnih območij ter tudi sistema podvodnih akustičnih hidrofonov tam, kjer ti obstajajo.

Za Slovensko vojsko Androjna ključno dodano vrednost avtonomnega podvodnega sistema vidi v njegovi uporabnosti in interoperabilnosti. Sistem bo kot končni izdelek mednarodnega konzorcija prispeval k razvoju nacionalnih strateških zmogljivosti ter lastnih zmogljivosti v okviru zavezništva in EU na področjih pomorskega bojevanja, bojevanja pod vodno gladino in na morskem dnu.

»Zares smo ponosni, kajti vse, kar vidite tu na tem dronu, je plod slovenskega znanja, celotna elektronika, umetna inteligenca, ki je v njem, vse je narejeno na naših fakultetah. Razvili smo odlično orodje, ki se lahko uporablja za vse, od jemanja vzorcev vode do zaščite kritične infrastrukture,« je dejal Androjna.

Pri tem je poudaril, da je hvaležen ministrstvu za obrambo, da so sodelovali pri financiranju razvoja tega prototipa, saj so tako ljudje na treh fakultetah in v dveh gospodarskih družbah dobili možnost, da vpeti v mednarodno okolje sodelujejo pri razvoju in uporabi najsodobnejših podvodnih tehnologij.