Bančni regulatorji mirijo trge, tečaji delnic navzgor
Tečaji globalnih delnic, zlasti bančnih, so včeraj sprva še izgubljali vrednost, kasneje pa so si rahlo opomogli. Kapitalski trgi so bili najprej še pod vtisom pretresov v bančnem sektorju, ki so jih sprožili propad nekaterih regionalnih ameriških bank in težave švicarske Credit Suisse. To je v reševalni akciji, izpeljani konec tedna, prevzela švicarska bančna velikanka UBS za tri milijarde švicarskih frankov, hkrati pa je prevzela tudi njene izgube v višini do pet milijard evrov. Na umirjanje razmer očitno vpliva odločen odziv regulatorjev.
Najbolj so pod borznim drobnogledom švicarske banke. Delnice Credit Suisse so včeraj razumljivo izgubile več kot 60 odstotkov vrednosti, pa tudi sama UBS je v ponedeljkovem trgovanju sprva izgubila dobrih šest odstotkov, ob bojazni, kako bo reševanje vplivalo na poslovanje prevzemnice. Nato pa se je njen tečaj popravil in celo rahlo zvišal, za poldrugi odstotek. Na pozitivni teritorij so vstopile tudi delnice velikih bank z evrskega območja, nekatere pa doživljajo le še simbolične padce v primerjavi z dramatičnimi dogodki zadnjega tedna.
Bančni regulatorji mirijo trge
Bančni regulatorji in nadzorniki po vsem svetu zadnje dni intenzivno sestankujejo in skušajo pomiriti trge in javnost. Po tem, ko so v nedeljo ameriška Federal Reserve, ECB in štiri druge glavne svetovne centralne banke napovedale koordinirano akcijo za zagotavljanje dolarske likvidnosti, so s skupno izjavo nastopile vse tri ključne evropske bančne institucije.
»Evropski bančni sektor je odporen, z robustnimi ravnmi kapitala in likvidnosti,« so zapisali bančni nadzorniki v okviru ECB, enotnega odbora za reševanje (SRB) in evropskega bančnega organa (EBA). Ob tem, ko so pozdravili reševalno akcijo švicarskih oblasti, so potrdili, da okvir za reševanje določa, da morajo izgube bank v prvi vrsti pokriti njihovi lastniki, šele nato lahko pride do izbrisa obveznic. V primeru Credit Suisse bo sicer izbrisanih za kar 16 milijard švicarskih frankov podrejenih obveznic.
Priključitev k UBS kot pozitiven signal
»Vse te skrbi so prenesle iz Amerike, vse tamkajšnje banke v težavah so imele zgoščen portfelj strank in so kreditirale tehnološka podjetja, ob tem pa so bile nesistemske banke, manj pomembne in nadzirane,« pravi Vid Pajič, direktor področja analiz v družbi Triglav Skladi. V ZDA so kljub temu uporabili instrumente, ki so namenjeni za reševanje sistemskih bank, kar kaže odločnost regulatorja, da čim hitreje pogasi kakršnekoli špekulacije ali širjenje panike.
»Ta strah se je preselil tudi v Evropo, pri čemer je Credit Suisse bolnik in že leta problematična banka. Kljub menjavam vodstev so se v njej ponavljala tvegana početja in niso se mogli rešiti slabih praks. Ko se je pojavil strah v ZDA, je tudi Credit Suisse spet skočila na plan, kot banka, ki je bila vseskozi vprašljiva.« Zdaj je pozitivno, da so vsi priskočili na pomoč in se bodo stvari lahko hitro rešile, meni sogovornik.
»Priključitev Credit Suisse k UBS vidim kot pozitiven signal za trge, da so stvari pod nadzorom. Tudi izbris obveznic je bolj izjema kot pravilo, na kar opozarjajo tudi regulatorji. Načeloma bo najprej trpel kapital, nato šele lastniki obveznic. Gledano v celoti pa nismo prestrašeni glede bančnega sistema. Vidimo ga kot trdnega. Problemi so pri nekaterih bankah, ki so slabo obravnavale tveganja. Poleg tega je bilo zdaj preveč denarja v obtoku, banke niso bile zmožne dati toliko kreditov, kolikor so imele denarja,« pojasnjuje Pajič in dodaja, da so zato kupovale državne obveznice, ki so zelo varna naložba.
Vendar so »zdaj dvigi centralnobančnih obrestnih mer poskrbeli, da so zahtevani donosi zrasli, s tem pa je vrednost obveznic padla. Zato se je znižala vrednost naložb v portfelju in ponekod se to zajeda v kapital. Vemo, da lahko depozitarji, če se odločijo dvigniti depozite, potopijo vsako banko. Zato regulatorji tako hitijo umirjati stvari. Če ljudje ne bi občutili varnosti, bi bil sistem lahko ogrožen, zato zdaj rešujejo vse.«
Korist so imele sistemske banke
V ZDA so imele v nastalih razmerah korist velike sistemske banke, ki so dobile še več strank in depozitov. Sistem, tudi v Evropi, ostaja stabilen, poudarja Pajič: »Načeloma verjamemo v trdnost sistema, regulativa je od leta 2008 izredno napredovala. Banke so veliko bolje kapitalizirane in veliko bolj trdne, pa tudi regulatorji so postali veliko previdnejši in vedo, da morajo stvari v bankah reševati takoj. Zato smo samozavestni glede bančnega sistema in na tem področju ne vidimo dolgoročnih problemov.«
Načeloma ne vidi, da bi mednarodne razmere vplivale na stabilnost slovenskega bančnega sistema. »Ta je v primerjavi z velikimi bančnimi sistemi razmeroma zelo nekompleksen. Banke pobirajo depozite in jih posojajo naprej, ni izvedenih finančnih inštrumentov, medbančno posojanje je zelo omejeno. Slovenske banke imajo veliko bolj enostavno in transparentno poslovanje in so zato ob takih dogodkih manj tvegane.«
