Bančniki kritično o ukrepih in pozivajo k dialogu
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle meni, da je zajezitev potrošniških posojil nujna za finančno stabilnost, v bankah ukrepe razumejo kot nezaupnico in opozarjajo na posledice za standard prebivalstva.
Odpri galerijo
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak v dialogu ob robu srečanja slovenskih bančnikov. Foto Blaž Samec
Brdo pri Kranju – »V Evropi je zdaj 20 držav, ki imajo uvedene tovrstne ukrepe in zdaj se jim je pridružila tudi Slovenija. Zavedamo se, da so banke zaradi našega ukrepanja lahko tudi negativno prizadete, vendar se v Sloveniji ne smejo uveljaviti prakse, ki bi lahko oslabile finančno stabilnost,« je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob robu dneva slovenskih bančnikov pokomentiral omejevalne ukrepe BS pri potrošniških posojilih.
V Banki Slovenije so se odločili, da posežejo na tistem delu, kjer so se v zadnjih četrtletjih pokazala večja odstopanja, zato so zajezili prekomerno potrošniško kreditiranje. S tem želijo zagotoviti, da se finančna stabilnost v Sloveniji ne bo poslabšala. »Ne želimo ponoviti praks iz preteklosti, ko smo čakali predolgo in so se stvari poslabšale in postale problematične. Ukrepi so preventivne narave in niso pretirano ostri,« je prepričan guverner.
Vasle priznava, da so med slovenskimi bankami razlike pri odstopanjih od veljavnih priporočil, je pa kar precej bank nad mejami, ki so jih priporočili. A so na BS na koncu odločili za makrobonitetno ukrepanje, saj to postaja sistemski problem.
Vasle je izpostavil, da se globalna rast se upočasnjuje, letos bo počasnejša kar v 90 odstotkih članic IMF, enako velja tudi za Unijo. Slovenija ni izjema, letos lahko po pričakujemo le še 2,6-odstotno rast, kar je 1,5-odstotne točke manj kot lani. »Imamo še vedno dobre razmere na trgu dela, rast plač ostaja robustna, a moramo imeti pred očmi velika tveganja, ki so pred nami. Razkrajajo se sistemi in mednarodna ureditev, zgrajena po drugi svetovni vojni,« je opozoril.
Bančniki pozivamo vse druge inštitucije, da sedemo za mizo in se redno pogovarjamo o ključnih izzivih in priložnostih, ki so pred nami, je v uvodu letnega bančnega srečanja povedal predsednik uprave NLB in nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak.
Bančniki so ob robu srečanja izpostavili, da so omejevalni ukrepi Banke Slovenije pri potrošniških in stanovanjskih posojilih nesorazmerni, sprejeti čez noč in pomenijo nezaupnico upravam bank in prebivalstvu. Vprašljiva se jim zdi tudi ustavnost sprejetih ukrepov. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je prepričan, da izrazito prikrajšujejo tiste, ki po novem nimajo več dostopa do posojil. Med njimi je kar 57 odstotkov upokojencev, ukrepi, sprejeti na akademski način, pa po njegovem preveč radikalno posegajo v življenje Slovencev.
Tudi nam bančnikom ni v interesu, da bi imeli slaba posojila, zato smo v bankah smo veliko naredili pri zgodnjem opozarjanju na tveganja, zdaj pa nas je hitrost ukrepanja Banke Slovenije presenetila, je povedal predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos.
Tudi v GZS se pridružujejo stališču Združenja bank Slovenije, da gre pri omejitvi potrošniških posojil za pretiran poseg. Ukrepi po njihovem znižujejo rast povpraševanja in bodo nekoliko upočasnili gospodarsko rast, s tem pa se povečujejo tudi tveganja za proračunski rebalans v letu 2020.
V Banki Slovenije so se odločili, da posežejo na tistem delu, kjer so se v zadnjih četrtletjih pokazala večja odstopanja, zato so zajezili prekomerno potrošniško kreditiranje. S tem želijo zagotoviti, da se finančna stabilnost v Sloveniji ne bo poslabšala. »Ne želimo ponoviti praks iz preteklosti, ko smo čakali predolgo in so se stvari poslabšale in postale problematične. Ukrepi so preventivne narave in niso pretirano ostri,« je prepričan guverner.
Vasle priznava, da so med slovenskimi bankami razlike pri odstopanjih od veljavnih priporočil, je pa kar precej bank nad mejami, ki so jih priporočili. A so na BS na koncu odločili za makrobonitetno ukrepanje, saj to postaja sistemski problem.
Vasle je izpostavil, da se globalna rast se upočasnjuje, letos bo počasnejša kar v 90 odstotkih članic IMF, enako velja tudi za Unijo. Slovenija ni izjema, letos lahko po pričakujemo le še 2,6-odstotno rast, kar je 1,5-odstotne točke manj kot lani. »Imamo še vedno dobre razmere na trgu dela, rast plač ostaja robustna, a moramo imeti pred očmi velika tveganja, ki so pred nami. Razkrajajo se sistemi in mednarodna ureditev, zgrajena po drugi svetovni vojni,« je opozoril.
Bančniki: Ukrepi so nesorazmerni in pretirani
Bančniki pozivamo vse druge inštitucije, da sedemo za mizo in se redno pogovarjamo o ključnih izzivih in priložnostih, ki so pred nami, je v uvodu letnega bančnega srečanja povedal predsednik uprave NLB in nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak.
Bančniki so ob robu srečanja izpostavili, da so omejevalni ukrepi Banke Slovenije pri potrošniških in stanovanjskih posojilih nesorazmerni, sprejeti čez noč in pomenijo nezaupnico upravam bank in prebivalstvu. Vprašljiva se jim zdi tudi ustavnost sprejetih ukrepov. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak je prepričan, da izrazito prikrajšujejo tiste, ki po novem nimajo več dostopa do posojil. Med njimi je kar 57 odstotkov upokojencev, ukrepi, sprejeti na akademski način, pa po njegovem preveč radikalno posegajo v življenje Slovencev.
Tudi nam bančnikom ni v interesu, da bi imeli slaba posojila, zato smo v bankah smo veliko naredili pri zgodnjem opozarjanju na tveganja, zdaj pa nas je hitrost ukrepanja Banke Slovenije presenetila, je povedal predsednik uprave banke Sparkasse Andrej Plos.
Tudi v GZS se pridružujejo stališču Združenja bank Slovenije, da gre pri omejitvi potrošniških posojil za pretiran poseg. Ukrepi po njihovem znižujejo rast povpraševanja in bodo nekoliko upočasnili gospodarsko rast, s tem pa se povečujejo tudi tveganja za proračunski rebalans v letu 2020.
