Banka Slovenije napoveduje ustavno presojo zakona o bančnih razlaščencih
Centralna banka predlaga ustavitev sprejetja zakona v sedanji različici.
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Če bo zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, o katerem naj bi poslanci dokončno odločali prihodnji teden, sprejet v sedanji obliki, bo Banka Slovenije prisiljena uporabiti vsa pravna sredstva. To pomeni, da bodo zakon dali v ustavno presojo, pravijo na Banki Slovenije.
Vodja pravne službe pri Banki Slovenije Jurij Žitko je pojasnil, da predlagane rešitve zakona kljub opozorilom več mednarodnih institucij še vedno kršijo prepoved monetarnega financiranja in posega v neodvisnost Banke Slovenije.
Omenjeni zakon prinaša pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije zaradi izbrisa podrejenih finančnih instrumentov in delnic saniranih bank. Banka Slovenije, kot pravi, ne nasprotuje rešitvi, da se dobiček centralne banke od 1. januarja 2019 do pravnomočnosti odškodninskih tožb razporedi v posebne rezerve za namen morebitnih izplačil odškodnine. Moti pa jo, da zakon omogoča tudi posege v polovico že obstoječe rezerve Banke Slovenije.
V bančnem regulatorju se prav tako ne strinjajo z nedavno sprejeto rešitvijo, ki uvaja pavšalno poravnavo za male razlaščence, katerih plača ne presega povprečne v državi. Poslanci si namreč na predlog stranke SAB za vlagatelje, ki so leta 2013 imeli največ 18.278 evrov prihodkov, predvideli možnost zunajsodne poravnave v višini največ 80 odstotkov vplačane vrednosti kvalificirane obveznosti oziroma največ 20.000 evrov, razen če bi se odločili za tožbo. »Razumemo tudi rešitev pavšalnih odškodnin, ne moremo pa privoliti v to, da bo Banka Slovenije pokrila vse odškodnine ne glede na njeno odgovornost,« je dejal Žitko. Pojasnil je, da so vladi predlagali delitev bremen, a za to ni bilo posluha.
Banka Slovenije opozarja, da bosta ustavna presoja in morebiten postopek pred evropskim sodiščem, ki bi ga lahko sprožile mednarodne finančne institucije, močno zavlekla uveljavitev zakona. Zato predlagajo, da se sprejetje zakona v sedanji različici ustavi in se poiščejo druge rešitve.
Iz ministrstva za finance so sporočili, da vladni predlog zakona dosledno sledi ustavni odločbi iz leta 2016, v kateri je ustavno sodišče izrecno določilo odškodninsko odgovornost Banke Slovenije in ugotovilo, da gre za posebej urejeno odškodninsko odgovornost Banke Slovenije. Ne vlada, ne poslanci zato ne morejo opredeliti drugačne oblike odgovornosti, kar pričakujeta Banka Slovenije in Evropska Centralna Banka.
»Nikakor ne moremo pristati na stališče Banke Slovenije, da bi plačilo morebitnih odškodnin že v osnovi pomenilo monetarne intervencije Banke Slovenije, saj država iz tega naslova ne bo deležna nikakršnih koristi. Zavedamo se tudi pomena finančne neodvisnosti Banke Slovenije, zato smo pri dodelavah predlaganih zakonskih rešitev poskušali najti kompromisno rešitev v smislu mehanizma za pokrivanje morebiti dosojenih odškodnin, ki predvideva tudi določeno participacijo Republike Slovenije, kakor tudi določene varovalke v smeri čim manjšega posega v splošne rezerve Banke Slovenije,« pojsanjujejo.
Na ministrstvu so prepričani, da četudi bo Banka Slovenije izpodbijala zakon ali posamezne določbe pred ustavnim sodiščem, to ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank.
Vodja pravne službe pri Banki Slovenije Jurij Žitko je pojasnil, da predlagane rešitve zakona kljub opozorilom več mednarodnih institucij še vedno kršijo prepoved monetarnega financiranja in posega v neodvisnost Banke Slovenije.
Omenjeni zakon prinaša pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije zaradi izbrisa podrejenih finančnih instrumentov in delnic saniranih bank. Banka Slovenije, kot pravi, ne nasprotuje rešitvi, da se dobiček centralne banke od 1. januarja 2019 do pravnomočnosti odškodninskih tožb razporedi v posebne rezerve za namen morebitnih izplačil odškodnine. Moti pa jo, da zakon omogoča tudi posege v polovico že obstoječe rezerve Banke Slovenije.
Sporna poravnava
V bančnem regulatorju se prav tako ne strinjajo z nedavno sprejeto rešitvijo, ki uvaja pavšalno poravnavo za male razlaščence, katerih plača ne presega povprečne v državi. Poslanci si namreč na predlog stranke SAB za vlagatelje, ki so leta 2013 imeli največ 18.278 evrov prihodkov, predvideli možnost zunajsodne poravnave v višini največ 80 odstotkov vplačane vrednosti kvalificirane obveznosti oziroma največ 20.000 evrov, razen če bi se odločili za tožbo. »Razumemo tudi rešitev pavšalnih odškodnin, ne moremo pa privoliti v to, da bo Banka Slovenije pokrila vse odškodnine ne glede na njeno odgovornost,« je dejal Žitko. Pojasnil je, da so vladi predlagali delitev bremen, a za to ni bilo posluha.
Banka Slovenije opozarja, da bosta ustavna presoja in morebiten postopek pred evropskim sodiščem, ki bi ga lahko sprožile mednarodne finančne institucije, močno zavlekla uveljavitev zakona. Zato predlagajo, da se sprejetje zakona v sedanji različici ustavi in se poiščejo druge rešitve.
MF: Drugačna odgovornost ni mogoča
Iz ministrstva za finance so sporočili, da vladni predlog zakona dosledno sledi ustavni odločbi iz leta 2016, v kateri je ustavno sodišče izrecno določilo odškodninsko odgovornost Banke Slovenije in ugotovilo, da gre za posebej urejeno odškodninsko odgovornost Banke Slovenije. Ne vlada, ne poslanci zato ne morejo opredeliti drugačne oblike odgovornosti, kar pričakujeta Banka Slovenije in Evropska Centralna Banka.
»Nikakor ne moremo pristati na stališče Banke Slovenije, da bi plačilo morebitnih odškodnin že v osnovi pomenilo monetarne intervencije Banke Slovenije, saj država iz tega naslova ne bo deležna nikakršnih koristi. Zavedamo se tudi pomena finančne neodvisnosti Banke Slovenije, zato smo pri dodelavah predlaganih zakonskih rešitev poskušali najti kompromisno rešitev v smislu mehanizma za pokrivanje morebiti dosojenih odškodnin, ki predvideva tudi določeno participacijo Republike Slovenije, kakor tudi določene varovalke v smeri čim manjšega posega v splošne rezerve Banke Slovenije,« pojsanjujejo.
Na ministrstvu so prepričani, da četudi bo Banka Slovenije izpodbijala zakon ali posamezne določbe pred ustavnim sodiščem, to ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank.
