Banke v osmih mesecih s 137 milijoni evrov dobička iz poslovanja

Ljubljana - Banke v Sloveniji so v prvih osmih mesecih letos poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki je pred obdavčitvijo znašal 137 milijonov evrov. To je skoraj deset odstotkov več, kot pa je znašal dobiček bank do konca julija. Hkrati se je bilančna vsota po julijskem porastu avgusta znižala na nekaj manj kot 40 milijard evrov.

S poslovanjem bank v tekočem letu se je danes seznanil svet Banke Slovenije. Kot je ugotovil, pri kreditiranju gospodarstva ni zaznati večjih sprememb. Banke ohranjajo kreditne standarde na visoki ravni, vključno z obrestnimi merami, ki se nezadostno prilagajajo upadajočim pasivnim obrestnim meram. Skromno kreditiranje podjetij se odraža v zniževanju kakovostnega dela portfelja bank, poroča STA.

Banke so avgusta nadaljevale z razdolževanjem do tujine in s predčasnim poplačilom obveznosti do evrosistema. Na strani financiranja se nadaljuje rast vlog gospodinjstev, ki so z osemmesečnim prirastom nadomestile celoletni izpad v letu 2013. Zlasti ugodno gibanje vlog je pri velikih domačih bankah, ki so po dveh letih in pol upadanja avgusta ponovno dosegle pozitivno medletno rast.

Gospodarska rast se bo umirila

Svet banke Slovenije se je seznanil tudi z gospodarskimi in finančnimi gibanji. Zaradi upočasnjene dinamike svetovne gospodarske aktivnosti in geopolitičnih negotovosti so se napovedi globalne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto znižale.

Nadaljujejo se tudi neugodne gospodarske razmere v evrskem območju. Septembra se je ponovno znižala vrednost evra, pocenile so se nekatere surovine, cena nafte pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih.

Gospodarska rast v Sloveniji se bo v tretjem četrtletju umirila, napoveduje Banka Slovenije. K temu prispevata predvsem šibkost gospodarskega okrevanja v evrskem območju in postopno zaključevanje del na lokalni javni infrastrukturi, ki zavirata rast industrijske proizvodnje oziroma gradbeništva.

Tudi podjetja postajajo previdnejša pri ocenah prihodnjega povpraševanja. Medtem pa se zaupanje potrošnikov izboljšuje, zaradi česar se domače zasebno trošenje krepi, kar se odraža predvsem v rasti prihodkov v trgovini.

Čeprav je zaradi ohlajanja v evrskem območju moč zaznati določene znake umirjanja rasti izvoza, ta še vedno presega rast uvoza iz trgovinskih partneric, kar potrjuje konkurenčnost izvoznega sektorja.

Na trgu dela se nadaljujejo ugodna gibanja. Število registriranih brezposelnih se še zmanjšuje, prav tako se še povečujejo odlivi iz brezposelnosti, predvsem zaradi novih zaposlitev. Število delovno aktivnih se je avgusta ponovno medletno povečalo, rast pa izvira predvsem iz storitev zasebnega sektorja in iz predelovalnih dejavnosti.

Nadaljuje se zmerna medletna rast nominalne povprečne plače in rast mase plač. Slednja se v zadnjih mesecih povečuje tudi realno, kar ugodno vpliva na zaupanje potrošnikov ter kupno moč in potrošnjo gospodinjstev.

Medletna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je septembra znižala za dodatne 0,1 odstotne točke in prešla v zmerno deflacijo. Takšno gibanje je v veliki meri posledica zniževanja cen surovin na globalnem trgu ter visoke konkurence, ki ob zgolj zmernem okrevanju kupne moči ne omogoča dvigovanja domačih cen, še ugotavlja Banka Slovenije.