Bankirji iščejo rešitve za Pivovarno Laško

Ljubljana - Domači bankirji so danes iskali rešitve za sanacijo močno zadolžene Pivovarne Laško; na sestanku so menda znova govorili tudi o prodaji Pivovarne.

Komaj dva tedna za tem, ko so za skupno mizo govorili o iskanju rešitev za finančno sanacijo močno zadolžene skupine Pivovarna Laško, so se njeni bančni lastniki danes znova sestali; tudi tokrat na pobudo njene največje posamične lastnice in upnice, Nove Ljubljanske banke (NLB).

Kot smo izvedeli, so bili na sestanek vabljeni vodilni vseh bank, pri katerih se je Laško v preteklih letih zadolževalo, ter vodstvo Kada, ki je največji posamični nebančni lastnik skupine. Vodstvo Pivovarne Laško, torej ekipa Dušana Zorka, ki se z bankami zadnje tedne dogovarja o usodi reprogramov, na sestanek ni bilo vabljeno.

Zorko: Pravniki delajo 
s polno paro

Upoštevajoč seznam udeležencev današnjega sestanka gre domnevati, da bankirji niso govorili le o pogojih, pod katerimi bi bili laški skupini pripravljeni odobriti reprograme že zapadlih posojil. Kot je znano, se je skupini že konec marca izteklo za približno 160 milijonov evrov posojil, od tega večina pri NLB. Ker pivovarsko-trgovsko-medijska skupina posojil ni vrnila, skupaj pa bankam na dolgi rok dolguje kar 300 milijonov evrov, je njena usoda zdaj v rokah bank upnic in njihove morebitne privolitve v nadaljnji reprogram dolgov.

NLB pa ni le največja upnica skupine, ampak tudi najtrši pogajalski oreh za Laško, saj v največji domači banki močno nasprotujejo oblikovanju pogodbenega koncerna, ki so ga na skupščini z večino glasov (81 odstotkov) potrdili delničarji Pivovarne. NLB je svoje nasprotovanje izrazila že na januarski skupščini, pred katero je upravo Pivovarne pisno obvestila o možnih posledicah oblikovanja pogodbenega koncerna. Natančneje: kot je takrat zapisala NLB, bi oblikovanje pogodbenega koncerna med Pivovarno Union in Radensko pomenilo kršitev kreditnih pogodb, pa tudi vzrok za zahtevo po takojšnjem vračilu dolgov.

Po dosegljivih informacijah ima NLB svoja posojila zavarovana tudi z delnicami Uniona, prav v tem pa naj bi bil razlog banke za nasprotovanje pogodbenemu koncernu. V NLB naj bi tako ocenili, da bi podpis pogodb o obvladovanju med Laškim in Unionom oziroma Radensko poslabšal kreditna zavarovanja banke oziroma, kot je razumeti, možnosti banke za unovčevanje posojil. NLB je menda zato zahtevala ustrezne pravne rešitve, po nekaterih ugibanjih pa celo prepoved izvajanja pogodbenega koncerna v praksi.

Dušan Zorko, ki je glede dogovarjanj z bankami upnicami v zadnjih tednih zmerno optimističen, je danes poudaril, da bodo izpolnili vse zahteve NLB, če bo to pravno mogoče.

»NLB nam je postavila več pogojev, pod katerimi bi bila pripravljena privoliti v reprogram posojil. Pravniki obeh strani zdaj trdo delajo, da bi našli rešitve in oblikovali besedilo, ki bo sprejemljivo za banko,« je poudaril.

Bankirji znova v prodajo Pivovarne Laško?

Po pisanju časnika Finance so se bančniki poskušali dogovoriti tudi o ponovnem poskusu prodaje Pivovarne Laško. Ker to ne bi bilo mogoče brez prehodne odvojitve finančnih naložb skupine (mednje spadajo Mercator, Delo in Večer), so menda govorili tudi o tem, da se finančno premoženje Pivovarne Laško oddeli od pijačnega dela. V NLB sestanka tudi danes niso hoteli komentirati.