Bankomatom drugih bank se je dobro izogibati

Ljubljana – Skoraj vsak odrasel posameznik ima odprt bančni račun na eni izmed bank. Samo tako lahko prejemamo plačo, pokojnino, tudi otroške dodatke in nadomestilo za brezposelnost. S tem pa so povezani tudi stroški, ki so pri večini ponudnic čedalje višji.

Banka Slovenije (BS) tako v svoji analizi ugotavlja, da je povprečen potrošnik, ki storitve opravlja predvsem v spletni banki, lani za provizije banki v povprečju plačal skoraj 50 evrov, bolj tradicionalen komitent pa med 50 in 100 evri.

Zveza potrošnikov Slovenije, ki opravlja podobne analize, a v košarico vključi več storitev, kot so dvigi gotovine na drugih bankah in plačila nalogov, je strošek košarice bančnih storitev za povprečnega e-uporabnika ocenila v večini primerov na 50 do 70 evrov, za klasičnega pa na 70 (manj le pri Delavski hranilnici) do 210 – večina okrog 150 evrov.

Kot ugotavljajo v BS, so se lani nekatere najpogosteje uporabljane storitve podražile tudi za več kot desetino. Tako je bil na primer dvig gotovine na bankomatu druge banke v primerjavi z letom 2011 dražji v povprečju za 10,3 odstotka, direktna obremenitev pa za 8,1 odstotka, provizije za plačilo računov po e-banki so se povišale za pet odstotkov.

Cene tudi letos ne mirujejo. V prvi polovici leta so se povišale tudi za osem odstotkov. Banke so podražitve sicer napovedale že pred novim letom, kot vzrok pa navajale uvedbo davka na finančne transakcije, ki je začel veljati letos. Vendar so cene v nekaterih primerih poskočile veliko bolj od višine davka, ugotavlja BS.

Najbolj so se podražile storitve, ki jih povprečen potrošnik uporabi največkrat: dvig gotovine z debetno kartico na bankomatu druge banke (za 8,8 odstotka), plačila nalogov v spletni banki (za 6,5 oziroma sedem odstotkov) in pri bančnem okencu (za 6,8 odstotka), vodenje računa (za 5,7 odstotka). »Samo Delavska hranilnica in Deželna banka Slovenije sta v proučevanem obdobju nadomestila v določenih segmentih plačilnih storitev znižali,« je še pokazala analiza Banke Slovenije.

A vse to so le izračunana povprečja. Kolikšen je v resnici strošek uporabe bančnih storitev za vsakega posameznika, je odvisno od njegovih potreb in navad.

Za nekoga, ki veliko potuje v tujino, bo verjetno pomembno, da ima čim nižje stroške za dvigovanje gotovine na bankomatih drugih bank. Tisti, ki raje kot gotovino v vsakdanjem življenju uporablja plačilno kartico, ga po drugi strani morebitna visoka cena dvigovanja na bankomatih drugih bank ne prizadene.

Če presodi, da za storitve, ki mu jih banka ponuja, plačuje preveč, pa se je vsekakor smiselno ozreti po konkurenci. A na žalost se bo moral kar precej potruditi, da bo v ponudbi našel res najugodnejšo glede na potrebe.

Kot smo ugotovili tudi sami, ko smo hoteli primerjati cene za storitve, ki jih najpogosteje uporabljamo, cenikov, ki so dostopni na spletnih straneh bank, ni mogoče hitro primerjati. Ne samo da so nekateri napisani zelo nerazumljivo, ampak so nekateri tudi neprimerno bolj natančni od drugih, tako da se potrošniku ob njih porodi vrsta vprašanj. Med spletnimi bankami na primer nekatere navedejo ceno za pristop k storitvi, druge zraven vključijo še digitalno potrdilo, brez katerega e-banke seveda ne moremo uporabljati. Tako sta tudi navedeni ceni različni.

Na prvi pogled se zdi, da je prva banka cenejša. S tega vidika je smiselno brati tudi analize, ki jih opravljajo nekatere organizacije. Upoštevati pa je treba tudi, da nekatere banke ponujajo pakete storitev, ki se praviloma izkažejo za precej ugodnejše, kot če vsako storitev kupimo posebej.