Slovensko gospodarstvo pospešilo: BDP v prvem četrtletju zrasel za tri odstotke

Bruto domači proizvod (BDP) Slovenije je bil v prvem letošnjem četrtletju realno za tri odstotke večji kot v istem obdobju lani, je objavil statistični urad. Razmeroma visoka rast prihaja tudi ob učinku nizke osnove, saj se je BDP v prvih treh mesecih lani medletno zmanjšal za 0,6 odstotka.

Po desezoniranih podatkih se je BDP v prvih treh mesecih letos na četrtletni ravni povečal za 0,7 odstotka, medletno pa za 3,1 odstotka.

Odhajajoča vlada zmanjšuje izdatke in krpa proračunsko luknjo

Višje od povprečja

Rast je bila tako precej višja od povprečja v evrskem območju in celotni EU, kjer je bila rast na četrtletni ravni 0,1- oziroma 0,2-odstotna, medletno pa 0,8-odstotna. Slovenija je bila tako po rasti med državami, za katere je evropski statistični urad Eurostat imel podatke, z najvišjimi stopnjami rasti. V medletni primerjavi je triodstotno rast imel le še Ciper.

Rast v prvem četrtletju je bila tudi precej višja kot v predhodnih obdobjih, pomemben dejavnik tega pa je tudi dejstvo, da je bilo lansko prvo trimesečje gospodarsko zelo šibko, saj se je BDP medletno znižal za 0,6 odstotka.

V celotnem letošnjem letu naj bi Slovenija zaradi vojne na Bližnjem vzhodu po najnovejših ocenah domačih in tujih analitikov imela nekoliko nižjo gospodarsko rast od prvotnih napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je na začetku marca znižal svojo napoved rasti slovenskega BDP z 2,1 na dva odstotka, Mednarodni denarni sklad pa sredi aprila z 2,2 prav tako na dva odstotka. Nekaj dni pozneje so na dva odstotka znižali tudi napoved letošnje gospodarske rasti tudi na Gospodarski zbornici Slovenije.

Velik razkorak med plačami: Slovenija in Hrvaška v spodnjem delu

Domača potrošnja se je v prvih treh mesecih letos medletno povečala za 3,7 odstotka, k čemur sta po pojasnilih statistikov pozitivno pripomogla tako povečanje končne potrošnje za 3,2 odstotka kot rast bruto investicij za 5,6 odstotka.

Poraba gospodinjstev je šla navzgor za 2,7 odstotka. Izdatki gospodinjstev za nakupe na domačem trgu so zrasli v vseh skupinah izdelkov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kot so avtomobili in pohištvo, pri čemer so statistiki zaznali šestodstotno rast. Izdatki za nakupe poltrajnih proizvodov so se zvišali za 2,4 odstotka, pri storitvah za dva odstotka in pri netrajnih proizvodih za 1,9 odstotka.

FOTO: Jure Eržen

Izdatki države za končno potrošnjo so se medtem povečali za 3,9 odstotka.

Znotraj rasti bruto investicij so se bruto investicije v osnovna sredstva zvišale za 12,6 odstotka, kar je po besedah Martina Bajžlja s statističnega urada nova najvišja rast po drugem četrtletju leta 2021. K rasti v tem segmentu so najbolj pripomogle investicije v zgradbe in objekte. Te so se skupno dvignile za 20,7 odstotka, od tega v stanovanjske zgradbe za 3,9 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 27,6 odstotka.

Investicije v opremo in stroje so se povečale za 8,2 odstotka. Med temi so investicije v transportno opremo zrasle za 8,3 odstotka, naložbe v drugo opremo in stroje pa za 8,1 odstotka.

Učinek spremembe zalog na gibanje BDP je bil medtem negativen. Rast se je znižala za 1,4 odstotne točke.

FOTO: Leon Vidic

Povečala uvoz in izvoz

V prvem četrtletju sta se povečala izvoz in uvoz. Izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, od tega se je izvoz blaga povečal za 1,8 odstotka, izvoz storitev pa je upadel za 2,9 odstotka. Uvoz je medtem narasel za 1,5 odstotka, pri čemer je uvoz blaga zrasel za 2,1 odstotka, uvoz storitev pa je upadel za 1,1 odstotka.

Zaradi hitrejše rasti uvoza kot izvoza je menjava s tujino rast zniževala, in sicer za 0,5 odstotne točke.

Dodana vrednost v prvih treh mesecih letos je bila medletno višja za 2,6 odstotka. Najvišjo rast, 15-odstotno, je zabeležilo gradbeništvo. V predelovalnih dejavnostih je šla po lanskem upadanju medletno navzgor za 1,4 odstotka, v trgovini in popravilih vozil, prometu in skladiščenju ter gostinstvo pa je bila skupno višja za le 0,3 odstotka.

Statistični urad je ob podatkih o BDP objavil tudi podatke o zaposlenosti. Skupno je bilo v prvem četrtletju zaposlenih približno 1,097 milijona oseb. Po štirih četrtletjih upadanja se je zaposlenost v primerjavi s prejšnjim trimesečjem povečala, in sicer za 0,4 odstotka oziroma za okoli 4000 ljudi.