Slovenija po zaslugi izvoza ohranja več kot triodstotno rast
BDP v prvem četrtletju zrasel za 3,2 odstotka, država pridno troši, preseneča pa padec zalog.
Odpri galerijo
bdp
Ljubljana - Slovensko gospodarstvo po zaslugi izvoza, investicij in domače porabe še vedno raste dvakrat hitreje od evropskega povprečja. Naš BDP je bil v letošnjem prvem četrtletju za 3,2 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, z izločenimi vplivi sezone in koledarja pa je bil za 0,8 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju lani in za 3,7 odstotka višji kot v prvem trimesečju 2018, so izračunali na državnem statističnem uradu.
»Ta 3,2-odstotna gospodarska rast je bila nekoliko pod našimi pričakovanji, a če upoštevamo, da je bil v letošnjem prvem četrtletju en delovni dan manj, je bila tako rast 3,7-odstotna. Taka rast je zelo podobna tisti z zadnjega četrtletja lani, zato ocenjujemo, da se je lanska dinamika rasti ohranila. Rast bi bila seveda višja, če ne bi prišlo do precejšnjega znižanja zalog: ta podatek nas je precej presenetil,« je podatke državnega statističnega urada pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki je sicer v prvem četrtletju pričakoval približno štiriodstotno medletno rast BDP.
Nenavadno velik padec zalog je v prvem četrtletju znižal gospodarsko kar za 2,1 odstotne točke, a na drugi strani je bil prispevek neto menjave s tujino še naprej visok, kar 1,6-odstoten. Izvoz je ohranil zdravo dinamiko, saj je bila njegova 7,6-odstotna rast celo višja kot v zadnjem četrtletju lani (6,8 odstotka). K rasti obsega BDP v prvem trimesečju je vplivala tudi potrošnja države, ki se je medletno povečala za 3,6 odstotke tudi zaradi zvišanja plač v javnem sektorju in socialnih transferov.
Prevrednotenje zalog je bilo verjetno predvsem posledica aktivnosti podjetij tudi znotraj sektorja energije, ki se ukvarjajo z uvozom naftnih derivatov. Mogoče je, da so nekoliko znižala zaloge tudi nekatera podjetja iz predelovalnih dejavnosti, v pričakovanju negativnih razpletov, povezanih s trgovinskimi vojnami, je prepričan sogovornik, ki pričakuje, da bo v prihodnjih četrtletjih gospodarska rast prav iz naslova zalog višja.
»Gospodarske razmere so v letošnjem prvem četrtletju ostale ugodne, rast BDP pa je bila ponovno precej višja kot v povprečju evrskega območja. Kljub negotovim razmeram v mednarodnem okolju se je rast izvoza okrepila, povišala se je tudi rast domače potrošnje,« so se na podatke Sursa odzvali na Banki Slovenije in hkrati opozorili na nekatere strukturne izzive, predvsem na nizko rast produktivnosti, ki je bila v prvem četrtletju le 0,6-odstotna.
Tudi na Umarju ugotavljajo, da je gospodarska rast ostala razmeroma visoka.»V prvem četrtletju ni prišlo do umirjanja gospodarske rasti,« je povedala Maja Bednaš, v. d. direktorja. Ob izločitvi vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov sta bili namreč medletna in četrtletna rast realnega BDP nekoliko višji kot četrtletje prej, Slovenija pa je s 3,7 odstotka dosegla več kot dvakrat višjo rast od povprečja EU (1,5 odstotka.).
BDP z izločenimi vplivi sezone in koledarja je bil v prvem četrtletju 2019 za 0,8 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju lani in za 3,7 odstotka višji kot v prvem četrtletju 2018.
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se v zadnjih mesecih v splošnem nekoliko poslabšala, še ugotavljajo na Umarju, kjer so v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2019 Sloveniji za letos predvideli 3,4-odstotno gospodarsko rast. Približno podobna rast, med 3 in 3,5 odstotka, se zdi za letos najverjetnejši scenarij tudi analitiku GZS Ivancu.
Da država pridno troši, kaže tudi dejstvo, da je imel državni proračun v prvi tretjini leta 5,2 milijona evrov primanjkljaja. Kot so izračunali na ministrstvu za finance, je imel proračun v prvih štirih mesecih približno 3,36 milijarde evrov prihodkov, 5,2 odstotka več kot v istem obdobju lani, a odhodki so narasli še bolj, za 6,3 odstotka, na dobre 3 milijarde evrov.
»Ta 3,2-odstotna gospodarska rast je bila nekoliko pod našimi pričakovanji, a če upoštevamo, da je bil v letošnjem prvem četrtletju en delovni dan manj, je bila tako rast 3,7-odstotna. Taka rast je zelo podobna tisti z zadnjega četrtletja lani, zato ocenjujemo, da se je lanska dinamika rasti ohranila. Rast bi bila seveda višja, če ne bi prišlo do precejšnjega znižanja zalog: ta podatek nas je precej presenetil,« je podatke državnega statističnega urada pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki je sicer v prvem četrtletju pričakoval približno štiriodstotno medletno rast BDP.
Nenavadno velik padec zalog je v prvem četrtletju znižal gospodarsko kar za 2,1 odstotne točke, a na drugi strani je bil prispevek neto menjave s tujino še naprej visok, kar 1,6-odstoten. Izvoz je ohranil zdravo dinamiko, saj je bila njegova 7,6-odstotna rast celo višja kot v zadnjem četrtletju lani (6,8 odstotka). K rasti obsega BDP v prvem trimesečju je vplivala tudi potrošnja države, ki se je medletno povečala za 3,6 odstotke tudi zaradi zvišanja plač v javnem sektorju in socialnih transferov.
Prevrednotenje zalog je bilo verjetno predvsem posledica aktivnosti podjetij tudi znotraj sektorja energije, ki se ukvarjajo z uvozom naftnih derivatov. Mogoče je, da so nekoliko znižala zaloge tudi nekatera podjetja iz predelovalnih dejavnosti, v pričakovanju negativnih razpletov, povezanih s trgovinskimi vojnami, je prepričan sogovornik, ki pričakuje, da bo v prihodnjih četrtletjih gospodarska rast prav iz naslova zalog višja.
Banka Slovenije: rast izvoza in BDP ostaja ugodna
»Gospodarske razmere so v letošnjem prvem četrtletju ostale ugodne, rast BDP pa je bila ponovno precej višja kot v povprečju evrskega območja. Kljub negotovim razmeram v mednarodnem okolju se je rast izvoza okrepila, povišala se je tudi rast domače potrošnje,« so se na podatke Sursa odzvali na Banki Slovenije in hkrati opozorili na nekatere strukturne izzive, predvsem na nizko rast produktivnosti, ki je bila v prvem četrtletju le 0,6-odstotna.
Tudi na Umarju ugotavljajo, da je gospodarska rast ostala razmeroma visoka.»V prvem četrtletju ni prišlo do umirjanja gospodarske rasti,« je povedala Maja Bednaš, v. d. direktorja. Ob izločitvi vpliva sezonskih in koledarskih dejavnikov sta bili namreč medletna in četrtletna rast realnega BDP nekoliko višji kot četrtletje prej, Slovenija pa je s 3,7 odstotka dosegla več kot dvakrat višjo rast od povprečja EU (1,5 odstotka.).
BDP 1Q 2019
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se v zadnjih mesecih v splošnem nekoliko poslabšala, še ugotavljajo na Umarju, kjer so v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj 2019 Sloveniji za letos predvideli 3,4-odstotno gospodarsko rast. Približno podobna rast, med 3 in 3,5 odstotka, se zdi za letos najverjetnejši scenarij tudi analitiku GZS Ivancu.
Proračun spet v primanjkljaju
Da država pridno troši, kaže tudi dejstvo, da je imel državni proračun v prvi tretjini leta 5,2 milijona evrov primanjkljaja. Kot so izračunali na ministrstvu za finance, je imel proračun v prvih štirih mesecih približno 3,36 milijarde evrov prihodkov, 5,2 odstotka več kot v istem obdobju lani, a odhodki so narasli še bolj, za 6,3 odstotka, na dobre 3 milijarde evrov.
