Berlinčani se bodo vse višjih najemnin lotili kar s petletno prepovedjo zviševanja. Tako je sklenil senat mestnih oblasti. Predlog je na noge dvignil lastnike nepremičnin, ekonomiste in opozicijo v mestnem svetu, medtem ko najemniki ne zahtevajo le ustavitve, kot pravijo, cenovne norije, ampak tudi razlastitev največjih lastnikov stanovanjskih nepremičnin. Prvi odzivi kažejo, da bi se s tako prepovedjo utegnila kmalu ukvarjati tudi zvezna vlada.
Podatki raziskovalnega inštituta Empirica kažejo, da so se najemnine v Nemčiji od leta 2005 do zdaj povprečno zvišale za okoli 34 odstotkov, nakupne cene pa za dvakrat toliko, za 78 odstotkov. Razlike med posameznimi mesti in regijami so velike. Prav v Berlinu, kjer prebivalstvo tudi najbolj bije plat zvona, so se najemnine tudi najbolj zvišale. Po podatkih Empirice so se podvojile. A hkrati je treba poudariti, da je Berlin še vedno ena primerjalno najcenejših evropskih prestolnic. Na različnih lestvicah najdražjih evropskih mest po najemnini se uvršča v spodnjo polovico. Pariz, London, Luksemburg, Ženeva, Dublin ... tudi München in Frankfurt so na različnih lestvicah precej pred Berlinom. Celo Ljubljana je za le nekaj deset evrov cenejša od Berlina. Berlin je še vedno edina evropska prestolnica, kjer so najemnine nižje kot v povprečju v državi.
Pričakovati je tožbe
A to se hitro spreminja. Najemnine v novih najemniških pogodbah se hitro približujejo povprečnim v Münchnu in drugih dražjih nemških mestih. Podvojitev cen najemnin je marsikoga v mestu močno udarila po žepu. Nova pravila, katerih podrobnosti še niso znane, bodo veljala za vsa stanovanja, razen za socialna in novogradnje. To pomeni okoli 1,5 milijona stanovanj. Za vsako stanovanje bi določili sprejemljivo višino najemnine in najemniki bi lahko najemnino, ki jo plačujejo, dali preveriti uradnikom v mestu. Najemodajalci bi morali izboljšave stanovanj prijaviti in bi jih le v izrednih primerih lahko prenesli v stroške najemnikov. Za kršitelje so predvidene do pol milijona evrov visoke kazni.
Med najemodajalci je, razumljivo, zavrelo. V nekaterih združenjih najemodajalcev so svoje člane pozvali, naj čim prej zvišajo najemnine, saj jih v kratkem ne bodo več smeli. Tudi ekonomisti in pravniki opozarjajo, da bi se pri uveljavljanju takšne prepovedi lahko močno zapletlo. Nemška ustava namreč varuje zasebno lastnino in takšno omejevanje razpolaganja z zasebno lastnino bi ustavno sodišče utegnilo razglasiti za neustavno. Ekonomisti opozarjajo na negativne izkušnje Portugalske in Velike Britanije, ki sta uvedli podobne ukrepe. Strokovnjak za nepremičnine na Inštitutu za nemško gospodarstvo IW Michael Voigtländer je poudaril, da prepovedi razmer na trgu ne bodo izboljšale. Rešitev je le gradnja dodatnih stanovanj.
Namesto prepovedi pospešitev gradnje
Najemniki se pritožujejo, da so v preteklih letih gradili napačna stanovanja, večinoma draga za nakupe, ne pa najemniških, ki bi jih Berlin gotovo potreboval, saj je le 14 odstotkov stanovalcev tudi lastnikov svojih stanovanj. Voigtländer je v pogovoru za Deutschland Kulturfunk opozoril, da bi se utegnilo zgoditi dvoje: da bodo lastniki poskušali uporabnikom čim več stanovanj prodati sedanjim najemnikom ali pa bodo močno znižali vlaganja v stanovanja. Prvo bo vodilo v zmanjševanje najemniškega trga, drugo pa v poslabšanje kakovosti stanovanjskega fonda. Namesto prepovedi zato predlaga pospešeno gradnjo stanovanj.
Raziskave Empirice kažejo, da v zadnjih letih ni več tako velikega pomanjkanja stanovanj. Če so leta 2009 zgradili okoli 160.000 novih stanovanj, so jih leta 2018 okoli 300.000. Po podatkih inštituta primanjkuje »le« še okoli 50.000 stanovanj na leto. V Empirici tudi napovedujejo, da se bo zviševanje najemnin začelo upočasnjevati. Prvi podatki za prvo letošnje četrtletje kažejo, da so se najemnine prvič po letu 2005 v Nemčiji znižale, in sicer v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem za 0,3 odstotka. Po drugi strani se cene za nakup še vedno zvišujejo. V istem obdobju so se zvišale za okoli dva odstotka.
