Bisol: Dogovor o solarnih ploščah korak naprej, a ne zadosten

Ljubljana - Evropska komisija je znatno pripomogla k bolj pravičnim razmeram na trgu, v svojih dejanjih pa ni šla povsem do konca, se je na dogovor EU in Kitajske o solarnih ploščah odzval predsednik uprave Bisol Group Uroš Merc. Podprl je tudi združenje evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic ProSun, ki je že napovedalo pot na sodišče EU.

Četudi Merc pozdravlja doseženi dogovor, ki za uvoz kitajskih solarnih plošč predvideva vzpostavitev minimalne cene in uvozne kvote, v zvezi z njim ohranja nekatere dvome.

V tej luči je izpostavil pojasnilo evropskega komisarja za trgovino Karla De Guchta, da je bila minimalna cena določena glede na cene nekaterih drugih uvoznikov v Evropo in se vprašal, na kakšen način je komisija upoštevala dejstvo, da so bili zaradi hudega kitajskega pritiska vsi primorani prodajati pod ceno.

Minimalna cena in kvota uradno sicer še nista znani, Merc pa je vendarle postregel s številkami. Najnižja cena je po njegovih besedah postavljena pri 56 centih na vat energije, kar ne more odražati dejanske tržne cene. Slednja je verjetno nekoliko višja in se po njegovi oceni giblje med 60 in 62 centi na vat energije.

V Bisolu lahko medtem ceno okoli 58 centov na vat zagotavljajo le z vgradnjo materialov drugega kakovostnega razreda, za t. i. A-klaso kakovosti pa je cena od 65 centov na vat navzgor.

»Vprašanje je torej, koliko je kupec pripravljen plačati za kakovost in bližino proizvajalca, ki nudi številne poprodajne storitve,« je poudaril Merc.

Ob tem je priznal, da najnižja določena cena 56 centov na vat energije glede na sedanjih 38 centov vendarle pomeni znaten poseg v preteklo ravnanje posameznih kitajskih proizvajalcev in jim prepoveduje tako nedopustno nižanje cen.

A evropski proizvajalci še vedno ne morejo dosegati cene 56 centov na vat in prav temu oporeka 20 evropskih proizvajalcev fotovoltaičnih celic v združenju ProSun, ki je napovedalo postopek pred sodiščem EU.

»Ne moremo torej mimo tega, da se s sprejetim kompromisom ne moremo povsem strinjati, saj bi moralo biti pravo v celotni meri vodilo vsake končne odločitve. Je pa sprejeti kompromis še vedno dobrodošla sprememba, ki bo povzročila dodatne težave nelojalni konkurenci z vzhoda,« je menil Merc.

V zvezi z uvozno kvoto, ki je v sporazumu po Merčevih besedah postavljena pri sedmih gigavatih, je dejal, da se evropski trg krči in da vrednosti iz preteklih let ne bo znova dosegal še nekaj časa. Kolikšen delež torej predstavlja določena uvozna sedem gigavatov, je težko napovedati, sam pa verjame, da več kot 60 odstotkov, o katerih je govora v komisiji.

»Zanimivo je predvsem to, da je poglavitni razlog krčenja trga EU prav v poplavi cenenih kitajskih izdelkov, ki je povzročila prenapihnjenost in nenaklonjenost širše politike zaradi navidezno neobvladovane rasti fotovoltaike,« je dodal.

Merc je ne glede na vse mnenja, da je komisija opravila zahtevno delo in znatno pripomogla k bolj pravičnim razmeram na trgu. Kot je povedal, je izhodišče komisije argumentirano, »nastavljene so pravilne formule, vprašanje je le, ali ima komisija prave vhodne podatke. Morda v svojih dejanjih ni šla povsem do konca, o čemer je prav, da odloči sodišče,« je ocenil.