
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Projekt drugega tira Divača–Koper je ena najdaljših slovenskih infrastrukturnih zgodb. Spremljali so ga politični spori, dva referenduma proti sprejetemu posebnemu zakonu in številni poskusi oviranja nasprotnikov projekta drugega tira. Eden redkih novinarjev, ki je projekt spremljal od njegovih začetkov in skozi vse njegove različice, je novinar Dela Boris Šuligoj, legenda slovenskega novinarstva. O drugem tiru je napisal 438 polno podpisanih prispevkov.
V videopogovoru z Rokom Tamšetom razkriva, kako se je zgodba drugega tira Divača–Koper začela že v šestdesetih letih z gradnjo prve proge do Kopra – kljub nasprotovanju celo jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Kako so ženske ročno metale pesek s tovornjakov, kdo je financiral projekt in kateri politični in tehnični zapleti so zaznamovali gradnjo.
Čeprav se je gradnja zaradi različnih zapletov večkrat zamaknila, je projekt ostal znotraj načrtovanega investicijskega programa iz leta 2019, ki je zanj predvidel 1,15 milijarde evrov.
To je edini projekt v železniškem omrežju, ki ga na koncu ne bodo plačali davkoplačevalci, ampak ga bodo v resnici plačali uporabniki. Zakon o 2TDK, ki je bil sprejet leta 2017 pod vlado Mira Cerarja, določa tri nove takse; pretovorno takso v Luki Koper, pribitek na cestnino za tovornjake, ki vozijo med Šentiljem in Koprom, ter takso za uporabo železniškega omrežja.
Ocenjujejo, da bodo v 45 letih s temi taksami zbrali 1,9 milijarde evrov, kar je bistveno več, kot bo stala gradnja drugega tira skupaj z gradnjo vzporednega tira, ki naj bi bil dograjen leta 2030. Večino taks bodo plačali tujci.
Prva vožnja vlaka, ki bo jutri popoldne pripeljal iz Divače v Koper, je hkrati dokaz velike razvojne zmage na področju kritične infrastrukture. Dogajanje bomo podrobno spremljali na vseh naših platformah.
Komentarji