Borzno-industrijski kompleks lahko primerjamo s kolesarji

Ne vem, kako je z vami, ampak sam se z nostalgijo spominjam vrhuncev poletnih počitnic, ko se je za nekaj čarobnih tednov čas ustavil in se razen športnih dogodkov ni dogajalo nič omembe vrednega. Resnici na ljubo je v izpraznjenih mestih in na podeželju, z izjemo turistično obleganih destinacij, še vedno mogoče občutiti vonj po tistem pravem dolgem, vročem poletju, za aktivne udeležence na finančnih trgih pa je teh dobrih starih časov nepreklicno konec.

Foto

Približno tako, kot si športni navdušenci ne morejo predstavljati, da so še nedolgo tega na dirki po Franciji kolesarji v zelo ležernem ritmu vozili dolgočasne etape in so začeli dirkati šele, ko so se prižgale kamere. Danes je seveda vse popolnoma drugače in gre na nož že od samega starta, s povprečnimi hitrostmi, ob katerih se navadnemu smrtniku zvrti v glavi.

Moderni borzno-industrijski kompleks lahko primerjamo s kolesarji, ki v borbi za vsakdanji kruh dirkajo na vse ali nič in iz dneva v dan proizvajajo dramatične zgodbe, tudi tam, kjer za to ni nobene potrebe, samo da bi izstopali iz množice konkurentov in pritegnili dragoceno pozornost medijev in vlagateljev.

Če si v glavi zavrtimo film in poskušamo priklicati v spomin, kaj vse se zadnje čase dogaja na finančnih trgih, bomo po drugi strani presenečeni, da se svetovni delniški trgi v zadnjih treh mesecih gibljejo v izjemno ozkem, približno petodstotnem trgovalnem razponu, kar je fascinantno predvsem zaradi tega, ker je medtem v najbolj izpostavljene in vroče segmente trga udarila strela v obliki 20-odstotne korekcije polprevodnikov, 30-odstotnega zdrsa korejskih delnic in 40-odstotnega padca proizvajalcev spominskih čipov. Da bo mera polna, sta tu še nerazumljivo zaostrovanje razmer v Perzijskem zalivu, ko je cena nafte od začetka julija poskočila s 70 na 90 dolarjev, in vse bolj trdovratna inflacija, ki v ZDA zdaj že 64 mesecev zapored presega ciljno raven ameriške centralne banke, pri čemer od leta 2019 v povprečju dosega štiri odstotke na leto (vir: Charlie Bilello).

V nasprotju z nevrotičnimi profesionalci na Wall Streetu se torej skulirani delniški trgi ne pustijo motiti in v resnici uživajo v poletnem mrtvilu. Kljub pogostim neurjem in vremenskim alarmom nonšalantno ležijo v senci na plaži, se morda občasno premaknejo gor ali dol za dva do tri odstotke ter čakajo na naslednji pomemben katalizator.

Morda bodo to objave rezultatov poslovanja največjih tehnoloških podjetij, ki bodo začele deževati te dni. Finančni analitiki bodo seveda analizirali vsako vejico in piko, še bolj pa vsako izrečeno besedo šefov največjih IT-podjetij. Kot že nekaj časa velja, so za trge zdaj ključna vprašanja, kakšni so najnovejši tehnološki trendi na področju umetne inteligence, kakšni bodo pričakovani donosi na vloženi kapital, kako eksplozivno je povpraševanje po AI-žetonih in ali bodo zgodovinske investicije v obsegu več sto milijard dolarjev dejansko realizirane. Google je prvi prebil led in pomiril trge z več kot 80-odstotno rastjo svojih oblačnih storitev ter komentarjem, da bodo investirali v celoten nabor UI-tehnologij, dokler bodo imeli priložnosti za privlačne donose. Zdaj se pozornost seli k trem preostalim velikim ponudnikom UI-infrastrukture, Microsoftu, Amazonu in Meti, ki morajo z rezultati upravičiti previsoka pričakovanja vlagateljev.

Ne glede na vse si lahko običajni vlagatelji za nekaj tednov ali mesecev mirno privoščijo popoln odklop od finančnih trgov, ne da bi jih moralo skrbeti, da bo medtem njihov portfelj nasedel na čereh ali da bodo zamudili življenjsko priložnost.