Brexit bi imel precej omejene posledice za Slovenijo
Analiza gospodarskega ministrstva in ekonomske fakultete kaže, da bi bilo v desetih letih ogroženih od 237 do 900 delovnih mest.
Odpri galerijo
Slovenija bi izvoz v Združeno kraljestvo lahko nadomestila s povečanjem izvoza v EU in druge države sveta. Foto Peter Nicholls Reuters
Brexit, odhod Združenega kraljestva iz EU, bi zelo malo znižal bruto domači proizvod v Sloveniji. Najbolj bi se znižal slovenski izvoz v Združeno kraljestvo, kar pa bi nadomestili s povečanjem izvoza v EU in druge države sveta. Izstop bi nekoliko zmanjšal dodano vrednost v nekaterih panogah slovenskega gospodarstva, v nekaterih pa bi jo povečal. V vsakem primeru bi bil vpliv majhen. Brexit bi tudi relativno malo vplival na zaposlenost v Sloveniji. To so glavni izsledki študije, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z ekonomsko fakulteto v Ljubljani.
Pri simulaciji izstopa Združenega kraljestva iz EU na slovensko gospodarstvo so bili predvideni trije scenariji: trdi brexit, odložen trdi brexit in mehki brexit. Izstop Združenega kraljestva iz Unije bi imel negativne učinke na obe strani. V Sloveniji bi prišlo do manjšega padca BDP, in sicer do 0,03 odstotka v desetletnem obdobju. To odraža predvsem nizko neposredno zunanjetrgovinsko povezanost z britanskim trgom in ugodno industrijsko strukturo, ugotavlja analiza.
Izvoz Slovenije v ZK bi upadel, odvisno od scenarija, v razponu med 3,7 odstotka in 32,3 odstotka (v primeru trdega brexita), uvoz iz Združenega kraljestva pa v razponu med 3,3 in 9,7 odstotka. Hkrati naj bi se povečal izvoz v druge članice EU in tudi v druge države sveta. Občutneje naj bi narasel uvoz iz EU, hkrati pa bi bil občutnejši tudi padec uvoza iz tretjih držav. Skupen učinek na slovensko agregatno zunanjo trgovino pa bi bil zanemarljiv.
Analiza še kaže, da bi trdi brexit najbolj prizadel lesnopredelovalno industrijo, kjer bi prišlo do 1,1-odstotnega znižanja dodane vrednosti, ter javne storitve, gozdarstvo, kovinarsko industrijo in pridelavo žit in poljščin. A na drugi strani bi z brexitom nekoliko pridobile avtomobilska, kemična in mesna industrija ter usnjarstvo. Razpon rasti dodane vrednosti pri teh panogah bi bil med 0,3 in 0,9 odstotka.
Tudi potencialni učinek na zaposlenost zaradi brexita v 10-letnem obdobju je relativno majhen. V primeru izstopa Združenega kraljestva z dogovorom je potencialno ogroženih 237 delovnih mest, v primeru trdega brexita pa do 900 delovnih mest. Zaradi strukture slovenskega gospodarstva je učinek na zaposlenost kvalificirane delovne sile višji kot pri nekvalificirani delovni sili.
Ministrstvo je v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti EF pričakovane učinke analiziralo tudi s pomočjo ankete med slovenskimi podjetji in potrošniki.
Pri simulaciji izstopa Združenega kraljestva iz EU na slovensko gospodarstvo so bili predvideni trije scenariji: trdi brexit, odložen trdi brexit in mehki brexit. Izstop Združenega kraljestva iz Unije bi imel negativne učinke na obe strani. V Sloveniji bi prišlo do manjšega padca BDP, in sicer do 0,03 odstotka v desetletnem obdobju. To odraža predvsem nizko neposredno zunanjetrgovinsko povezanost z britanskim trgom in ugodno industrijsko strukturo, ugotavlja analiza.
Izvoz Slovenije v ZK bi upadel, odvisno od scenarija, v razponu med 3,7 odstotka in 32,3 odstotka (v primeru trdega brexita), uvoz iz Združenega kraljestva pa v razponu med 3,3 in 9,7 odstotka. Hkrati naj bi se povečal izvoz v druge članice EU in tudi v druge države sveta. Občutneje naj bi narasel uvoz iz EU, hkrati pa bi bil občutnejši tudi padec uvoza iz tretjih držav. Skupen učinek na slovensko agregatno zunanjo trgovino pa bi bil zanemarljiv.
Analiza še kaže, da bi trdi brexit najbolj prizadel lesnopredelovalno industrijo, kjer bi prišlo do 1,1-odstotnega znižanja dodane vrednosti, ter javne storitve, gozdarstvo, kovinarsko industrijo in pridelavo žit in poljščin. A na drugi strani bi z brexitom nekoliko pridobile avtomobilska, kemična in mesna industrija ter usnjarstvo. Razpon rasti dodane vrednosti pri teh panogah bi bil med 0,3 in 0,9 odstotka.
Tudi potencialni učinek na zaposlenost zaradi brexita v 10-letnem obdobju je relativno majhen. V primeru izstopa Združenega kraljestva z dogovorom je potencialno ogroženih 237 delovnih mest, v primeru trdega brexita pa do 900 delovnih mest. Zaradi strukture slovenskega gospodarstva je učinek na zaposlenost kvalificirane delovne sile višji kot pri nekvalificirani delovni sili.
Ministrstvo je v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti EF pričakovane učinke analiziralo tudi s pomočjo ankete med slovenskimi podjetji in potrošniki.
