Brez jedrske energije bo vse dražje

Jedrska energija in hidroelektrarne so hrbtenica nizkoogljične proizvodnje elektrike, ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA), vendar je v razvitih državah jedrska energija v upadu, do 2040 bi se lahko skrčila za dve tretjini. Tako bo treba pospešiti naložbe v obnovljive vire, kar pa zahteva precej vlaganja.

V zadnjih 50 letih je jedrska energija zmanjšala emisije ogljikovega dioksida za več kot 60 milijard ton, kar je skoraj toliko kot dveletne emisije svetovne energetike. Kljub temu je proizvodnja jedrskih elektrarn v razvitih državah začela upadati zaradi zapiranja starih in ne tako starih jedrskih elektrarn, pa tudi tega, da ni veliko novih investicij. To pomeni še nadaljevanje upadanja brez ukrepanja, opozarja IEA, za tri četrtine do 2040, z 280 gigavatov na zgolj 90 gigavatov. V Evropski uniji bi tako jedrska elektrika imela le štiriodstotni delež, v ZDA osemodstotnega, na Japonskem pa dvoodstotnega.

Milijarde ton dodatnih emisij

Doseganje ciljev pariškega podnebnega sporazuma je že brez tega ogromen zalogaj, zato IEA zagovarja velike izboljšave učinkovitosti rabe energije, naložbe v obnovljive vire energije, a tudi povečanje proizvodnje jedrskih elektrarn. Z zmanjšanjem, ki se ga bojijo, bo rezultat milijarde ton dodatnih emisij ogljikovega dioksida.



Jedrske elektrarne so druge po proizvodnji nizkoogljične elektrike, 452 reaktorjev je leta 2018 proizvedlo 2700 teravatnih ur elektrike oziroma desetino svetovne proizvodnje elektrike. V razvitih državah so bile jedrske elektrarne dolgo prve proizvajalke nizkoogljične elektrike, leta 2018 so imele 18-odstotni delež v proizvodnji. Vendar hitro izgubljajo tla pod nogami, nove reaktorje z močjo 11,2 gigavata, kar je največ po letu 1990, so leta 2018 postavili v Rusiji in na Kitajskem. V IEA pri tem opozarjajo, da so emisije energetike leta 2018 dosegle nov rekord, kljub prispevku jedrskih elektrarn in hitri rasti naložb v obnovljive vire energije. Povečanje porabe elektrike je namreč prehitelo povečanje nizkoogljične proizvodnje elektrike.

Podaljšanje življenja je najcenejše

V razvitih državah so jedrske elektrarne v povprečju stare 35 let, leto manj kot Nuklearna elektrarna Krško, ki je prešla v redno obratovanje leta 1984. Tudi zato naj bi že do leta 2025 zaprli četrtino elektrarn. IEA opozarja, da je najcenejša proizvodnja elektrike v jedrskih elektrarnah, ki jim podaljšajo življenjsko dobo. Za NEK je predvideno ravno to, z 2023 bodo zaprtje preložili na 2043.



Strošek podaljšanja življenjske dobe jedrske elektrarne z močjo tisoč megavatov (NEK ima moč 700 megavatov) za deset let stane po izračunu IEA od 500 milijonov do milijarde dolarjev. Tudi zato je to zelo odvisno od razmer na lokalnem trgu.



Posledic upadanja proizvodnje jedrskih elektrarn je veliko, med njimi IEA našteva tako energetsko varnost kot stabilnost dobav elektrike. Poleg tega bodo plinske elektrarne postale pomembnejše za zagotavljanje elektrike v konicah porabe, kar pomeni več emisije, po drugi strani pa bo treba veliko vložiti tudi v omrežja in druge elektrarne na obnovljive vire. V prihodnjih dveh desetletjih bo prehod v nizkoogljično energetiko brez jedrske energije stal 1,6 bilijona dolarjev več.