Bruselj vztraja pri prodaji NLB do konca leta, naša politika še išče odgovore
Čez dober mesec dobimo iz evropske komisije novo odločbo z ukrepi in roki za privatizacijo banke
Odpri galerijo
Bruseljska birokracija melje o NLB brez prestanka. FOTO Roman Šipić
Ljubljana - Evropska komisija brezkompromisno vztraja, da Slovenija še do novembra sproži začetek prodaje delnic NLB, vse svoje zahteve v zvezi s prodajo naše največje banke pa bo zapisala v odločbi, ki naj bi jo po naših podatkih poslala še pred avgustovskim začetkom počitnic.
Komisija bo v odločbi ponovno opredelila vse ključne podrobnosti prodaje banke: roke, deleže in zelo verjetno tudi dodatne kompenzacijske ukrepe, ki bi jih Slovenija morala sprejeti zaradi dosedanje neprodaje banke po prej določenih zavezah.
Za zdaj med komisijo in ministrstvom za finance potekajo zgolj tehnični pogovori, kak nov sestanek med odhajajočo ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in komisarko Margrethe Vestager pa po naših informacijah ni predviden.
Uradna Ljubljana je sicer pri pogajanjih z evropskimi birokrati zdaj ohromljena, ker nima vlade s polnimi pooblastili, ob tem, da bo postopke prodaje banke zelo verjetno že vodila nova vlada oziroma koalicija. Predsedniki novih parlamentarnih strank se na sredinem sestanku tematike prodaje NLB (predlagal jo je prvak SDS Janez Janša) niso posebej lotili, so se dogovorili, da bodo o tem še govorili.
Sloveniji se sicer že močno mudi s sprejemanjem in usklajevanjem stališč glede rokov in zavez za NLB, zadnji, dokaj ohlapen predlog Cerarjeve vlade z decembra lani pa je bil, da bi prodajo NLB začeli letos in jo do meje, 75 odstotkov minus ene delnice, dokončali v 2019.
Matična NLB je lani ustvarila rekordnih, blizu 190 milijonov evrov čistega dobička, a zdaj še ni znano, ali bo ta nezanemarljiva vsota, ki znaša skoraj pol odstotka slovenskega BDP, na koncu lahko pristala v letošnjem državnem proračunu. O tem naj bi sicer odločali na bližnji delniški skupščini banke, a država in NLB za to še nimata ustreznega soglasja, ki ga regulator,
Evropska centralna banka, zahteva zaradi tveganj, ki izhajajo iz tožb iz naslova prenesenih deviznih vlog v hrvaških bankah. V banki so po naših podatkih za ECB pripravili kapitalski načrt, predlagali izplačilo dividende in menda pridobili tudi mnenje revizorja, odgovora in soglasja iz Frankfurta pa še niso prejeli.
Komisija bo v odločbi ponovno opredelila vse ključne podrobnosti prodaje banke: roke, deleže in zelo verjetno tudi dodatne kompenzacijske ukrepe, ki bi jih Slovenija morala sprejeti zaradi dosedanje neprodaje banke po prej določenih zavezah.
Za zdaj med komisijo in ministrstvom za finance potekajo zgolj tehnični pogovori, kak nov sestanek med odhajajočo ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in komisarko Margrethe Vestager pa po naših informacijah ni predviden.
Uradna Ljubljana ohromljena
Uradna Ljubljana je sicer pri pogajanjih z evropskimi birokrati zdaj ohromljena, ker nima vlade s polnimi pooblastili, ob tem, da bo postopke prodaje banke zelo verjetno že vodila nova vlada oziroma koalicija. Predsedniki novih parlamentarnih strank se na sredinem sestanku tematike prodaje NLB (predlagal jo je prvak SDS Janez Janša) niso posebej lotili, so se dogovorili, da bodo o tem še govorili.
Sloveniji se sicer že močno mudi s sprejemanjem in usklajevanjem stališč glede rokov in zavez za NLB, zadnji, dokaj ohlapen predlog Cerarjeve vlade z decembra lani pa je bil, da bi prodajo NLB začeli letos in jo do meje, 75 odstotkov minus ene delnice, dokončali v 2019.
Matična NLB je lani ustvarila rekordnih, blizu 190 milijonov evrov čistega dobička, a zdaj še ni znano, ali bo ta nezanemarljiva vsota, ki znaša skoraj pol odstotka slovenskega BDP, na koncu lahko pristala v letošnjem državnem proračunu. O tem naj bi sicer odločali na bližnji delniški skupščini banke, a država in NLB za to še nimata ustreznega soglasja, ki ga regulator,
Evropska centralna banka, zahteva zaradi tveganj, ki izhajajo iz tožb iz naslova prenesenih deviznih vlog v hrvaških bankah. V banki so po naših podatkih za ECB pripravili kapitalski načrt, predlagali izplačilo dividende in menda pridobili tudi mnenje revizorja, odgovora in soglasja iz Frankfurta pa še niso prejeli.
