BS: Finančni sistem stabilen, a sistemska tveganja se večajo
V bankah se povečuje dohodkovno tveganje, resnična kvaliteta posojil, podeljenih v zadnjem obdobju, pa bo vidna šele z ohlajanjem gospodarstva, sporočajo iz Banke Slovenije.
Odpri galerijo
Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, opozarja, da ohlajanje gospodarstva in zunanje negotovosti povečujejo sistemska tveganja za banke. Foto: Roman Šipić
Ljubljana - Finančni sistem v Sloveniji je sicer stabilen, se pa nekatera ključna sistemska tveganja povečujejo predvsem zaradi ohlajanja gospodarstva in negotovosti v mednarodnem okolju. To vpliva na povečano dohodkovno tveganje v bankah, saj se zaostrujejo razmere tako za doseganje kot tudi ohranjanje dobičkonosnosti, opozarja Banka Slovenije v najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti.
Povišano ostaja tudi tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin, a se ob umirjanju rasti cen nepremičnin zmanjšuje. S sprejemom makrobonitetnih ukrepov, (ki od 1. novembra omejujejo podeljevanje potrošniških in stanovanjskih posojil, op. p.) pa se je zmanjšalo zlasti kreditno tveganje na področju kreditiranja prebivalstva, še izpostavljajo v slovenski centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle.
V BS sicer podrobneje analizirajo osem vrst tveganj za stabilnost finančnega sistema. Še vedno ocenjujejo, da makroekonomsko tveganje, tveganje financiranja in obrestno tveganje ostajajo zmerna. Po oceni BS se tveganje, ki izhaja iz lizing družb, povečuje, a ostaja nizko, tako kot tudi solventnostno tveganje. Tudi kreditno tveganje za zdaj ostaja nizko zaradi znižanja deleža slabih posojil v zadnjih letih. Resnična kvaliteta posojil, podeljenih v zadnjem obdobju, pa bo vidna šele z ohlajanjem gospodarstva, izpostavljajo v BS.
Ob tem ugotavljajo, da je kapitalska ustreznost bančnega sistema razmeroma dobra, a bo z ohlajanjem gospodarske rasti ustvarjanje dobička za banke postalo vse večji izziv. V prihodnje bo tako za banke pomembna smotrna razdelitev dobička, še posebej pri bankah z nižjimi kapitalskimi presežki. Med bankami so namreč precejšnje razlike tako glede kapitalskega kot likvidnostnega položaja.
Zadnji podatki BS o poslovanju bank do konca avgusta letos sicer kažejo še razmeroma solidne številke: dobiček bančnega sistema pred obdavčitvijo se je letos se je v prvih osmih mesecih letos povečal na 479 milijonov evrov in je skoraj za petino presegel lanskega v enakem obdobju. A ob vse šibkejši rasti slovenskega gospodarstva se v okolju nizkih obrestnih mer povečuje dohodkovno tveganje za banke. Njihova dobičkonosnost bo tako v vse večji meri odvisna predvsem od obsega kreditiranja, opozarjajo v BS.
Povečana negotovost v mednarodnem okolju se vse bolj odraža tudi v šibkejši gospodarski rasti v Sloveniji, ki se je upočasnila, a ostaja nad povprečjem evroobmočja. Ob ohlajanju gospodarstva doma in na tujem je Banka Slovenije sicer že v torek občutno znižala letošnjo napoved gospodarske rasti s 3,2 na 2,6 odstotka; to je tudi za poldrugo odstotno točko nižja rast kot lani, ko se je BDP povečal za 4,1 odstotka.,
Povišano ostaja tudi tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin, a se ob umirjanju rasti cen nepremičnin zmanjšuje. S sprejemom makrobonitetnih ukrepov, (ki od 1. novembra omejujejo podeljevanje potrošniških in stanovanjskih posojil, op. p.) pa se je zmanjšalo zlasti kreditno tveganje na področju kreditiranja prebivalstva, še izpostavljajo v slovenski centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle.
Banke težje do dobičkov
V BS sicer podrobneje analizirajo osem vrst tveganj za stabilnost finančnega sistema. Še vedno ocenjujejo, da makroekonomsko tveganje, tveganje financiranja in obrestno tveganje ostajajo zmerna. Po oceni BS se tveganje, ki izhaja iz lizing družb, povečuje, a ostaja nizko, tako kot tudi solventnostno tveganje. Tudi kreditno tveganje za zdaj ostaja nizko zaradi znižanja deleža slabih posojil v zadnjih letih. Resnična kvaliteta posojil, podeljenih v zadnjem obdobju, pa bo vidna šele z ohlajanjem gospodarstva, izpostavljajo v BS.
Ob tem ugotavljajo, da je kapitalska ustreznost bančnega sistema razmeroma dobra, a bo z ohlajanjem gospodarske rasti ustvarjanje dobička za banke postalo vse večji izziv. V prihodnje bo tako za banke pomembna smotrna razdelitev dobička, še posebej pri bankah z nižjimi kapitalskimi presežki. Med bankami so namreč precejšnje razlike tako glede kapitalskega kot likvidnostnega položaja.
Zadnji podatki BS o poslovanju bank do konca avgusta letos sicer kažejo še razmeroma solidne številke: dobiček bančnega sistema pred obdavčitvijo se je letos se je v prvih osmih mesecih letos povečal na 479 milijonov evrov in je skoraj za petino presegel lanskega v enakem obdobju. A ob vse šibkejši rasti slovenskega gospodarstva se v okolju nizkih obrestnih mer povečuje dohodkovno tveganje za banke. Njihova dobičkonosnost bo tako v vse večji meri odvisna predvsem od obsega kreditiranja, opozarjajo v BS.
Znižane napovedi rasti
Povečana negotovost v mednarodnem okolju se vse bolj odraža tudi v šibkejši gospodarski rasti v Sloveniji, ki se je upočasnila, a ostaja nad povprečjem evroobmočja. Ob ohlajanju gospodarstva doma in na tujem je Banka Slovenije sicer že v torek občutno znižala letošnjo napoved gospodarske rasti s 3,2 na 2,6 odstotka; to je tudi za poldrugo odstotno točko nižja rast kot lani, ko se je BDP povečal za 4,1 odstotka.,
