BS: Slovenske banke zaradi dogodkov v Grčiji niso ogrožene

Ljubljana – Dogodki v Grčiji neposredno ne vplivajo na slovenski bančni sistem: njegova izpostavljenost do grških bank oziroma zasebnega sektorja znaša le 372.000 evrov. »To potrjuje, da slovenske banke niso ogrožene, tudi če te obveznosti v celoti ne bi bile poplačane,« je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.

»Tudi kapitalski nadzor in omejitev dviga gotovine v Grčiji ne vplivajo na stabilnost slovenskega bančnega sistema. Zaupanje v slovenski bančni sistem je trdno zaradi izvedenih ukrepov za stabilizacijo in to potrjuje tudi dejstvo, da nismo zaznali nobenih odzivov na dogajanje v Grčiji,« še poudarja Boštjan Jazbec. Po odločitvi grške oblasti, da izpeljejo referendum in po nepodaljšanju sedanjega programa Grčiji bo svet ECB, tako pravi Jazbec, tesno sodeloval s centralno banko Grčije za ohranitev finančne stabilnosti. Sredstva likvidnostne pomoči Ela so ostala na petkovi ravni. Svet ECB pa je, skladno z novimi dogajanji pripravljen ponovno proučiti svojo odločitev, je dodal guverner in ponovil, da je svet ECB odločen uporabiti vse razpoložljive instrumente za ublažitev morebitnih posledic nastalega položaja v Grčiji.

V Banki Slovenije sicer upajo na čimprejšnji politični dogovor in stabilizacijo razmer. »Slovenski državni proračun je bil po podatkih konec marca 2015 po evropskem programu pomoči izpostavljen do Grčije v znesku milijarde evrov. Banka Slovenije pa nima neposredne izpostavljenosti do Grčije. Kakršnakoli morebitna izguba se bo reševala v evrosistemu za vse članice po enakih načelih,« pravi guverner Jazbec, ki se pridružuje mnenju ministra Mramorja, da je nujno treba nadaljevati nacionalne reformne programe in program stabilnosti ter da potrebujemo jasno nacionalno strateško politiko, ki bo spodbujala makroekonomsko in finančno stabilnost, odprtost za lastniške naložbe in odpravo ovir, ki zavirajo naložbe.

Slovenija je po naših podatkih finančno izpostavljena do Grčije s posojili, poroštvi in operacijami v sistemu Evropske centralne banke. Neposredna izpostavljenost naše države v obliki bilateralnega posojila Grčiji znaša približno 264 milijonov evrov glavnice, k temu je treba pripisati še obresti. Slovenija nastopa tudi kot porok v mehanizmu European Financial Stability Facility (EFSF), ki je financiral pomoč Portugalski in Irski ter še vedno zagotavlja pomoč Grčiji. »Po najslabšem scenariju, če bi Grčija nehala vračati posojila EFSF, bi obveznosti Republike Slovenije kot poroka do EFSF zapadle v daljšem časovnem obdobju,« so nam pojasnili na ministrstvu za finance. Na Grčijo je po naših podatkih vezanih za 840 milijonov evrov poroštev, ki bi bila verjetno postopno unovčena, če bi Grčija razglasila dolžniško nesposobnost in zapustila evroobmočje.

Pribitki na obveznice pa navzgor

Danes se je že uresničila napoved finančnega ministra Dušana Mramorja, da lahko pričakujemo povišanje obrestnih mer za zadolževanje in nekoliko otežen dostop do finančnih trgov, kot je bil do zdaj – ker je Slovenija tako imenovana periferna država, ki je bila nekoč tudi tik pred tem, da bi potrebovala program trojke. Na finančnih trgih so se povečali pribitki na desetletne državne obveznice Italije, Španije, Portugalske – in Slovenije, po guvernerjevih besedah pa na trgu za slovenske obveznice »ni mogoče zaznati večjih ponudbenih pritiskov«. Pri tem različne izjave ministrov o posledicah razpleta grške krize za Slovenijo nakazujejo informacijsko zmedo znotraj sedanje vlade: medtem ko je Mramor v nedeljo pojasnil, »da je to težko napovedovati, ker je odprtih še kar nekaj poti«, in da je tudi o možnosti izstopa Grčije iz območja evra še prezgodaj soditi, pa še odmeva izjava zunanjega ministra Karla Erjavca, da verjetno lahko kar pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji.