Čas je, da začnemo ceniti tudi naše podjetnike

V primerjavi z drugimi evropskimi državami je slovenski inovacijski ekosistem razmeroma dobro razvit, saj ga odlikujejo kakovostno znanje, tehnološko napredna podjetja ter močna raziskovalna baza. Še posebno konkurenčni smo na področjih, na katerih znamo povezati visoko strokovnost z agilnostjo manjšega trga, na primer v industrijskih, digitalnih in zelenih tehnologijah, je v intervjuju povedala Tamara Zajec Balažič, direktorica Spirita Slovenija. Pri tem je dodala, da se izzivi kažejo predvsem pri hitrem prenosu znanja v prakso in rasti podjetij na globalnih trgih.

Za slovenski inovacijski ekosistem je priložnost in spodbuda za razvoj vrhunskih rešitev tudi dvojna raba tehnologij. Kako pri tem svojo vlogo uresničuje Spirit Slovenija kot povezovalec in pospeševalec inovacij ter s tem tudi povečuje odpornosti slovenskega gospodarstva?

Res je, dvojna raba tehnologij je za slovenska podjetja pomembna priložnost za rast, saj omogoča, da znanje in rešitve najdejo uporabo na več trgih hkrati. Spirit Slovenija pri tem nastopa kot povezovalec podjetij, raziskovalnih institucij, javnih organov in mednarodnih partnerjev, hkrati pa podjetjem pomaga prepoznati ta potencial ter ga pretvoriti v konkretne razvojne in poslovne priložnosti.

V sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, ki oblikuje strateške usmeritve na področju gospodarskega razvoja, v Spiritu Slovenija skrbimo za njihovo izvajanje v praksi ‒ predvsem s podporo podjetjem pri vključevanju v evropske mreže ter pri povezovanju z domačimi in tujimi partnerji na področjih naprednih tehnologij, obrambne industrije, vesolja in iskanja rešitev za dvojno rabo, pri čemer ima Slovenija izrazit razvojni potencial.

Kakšne prednosti prinaša podjetjem vključevanje v omenjene evropske mreže?

Podjetja se vključujejo v evropske in tudi globalne dobaviteljske mreže. Spirit velikokrat organizira dneve dobaviteljev za posamezne industrije, na katerih se podjetja lahko predstavijo potencialnim kupcem s svojimi proizvodi, ali pa podjetja pelje na dogodke v tujino, kjer se srečajo s kupci. Tako lahko neposredno dobijo informacije, kako lahko vstopajo v njihove verige kot dobavitelj in katere pogoje morajo pri tem izpolnjevati. Poleg tega lahko vzpostavijo stik z glavnimi nabavniki podjetij iz različnih industrij. To je aplikativen način povezovanja podjetij.

Poleg tega podjetja organizirano vodimo tudi na mednarodne sejme v tujini, na katerih se lahko predstavijo s svojimi izdelki širšemu krogu potencialnih kupcev oziroma partnerjev. Velikokrat jih povezujemo tudi z institucionalnimi partnerji, to je podobnimi agencijami, ki jim lahko pomagajo pri vstopu na tuje trge oziroma inštitute v primeru raziskovalnih projektov. Prav tako se na nas obračajo posamezna podjetja iz tujine, kadar iščejo dobavitelje v Sloveniji.

Kako ocenjujete stanje inovacijskega ekosistema pri nas, še posebno v primerjavi z drugimi evropskimi državami?

Slovenski inovacijski ekosistem je razmeroma dobro razvit – odlikujejo ga kakovostno znanje, tehnološko napredna podjetja ter močna raziskovalna baza. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo posebno konkurenčni na področjih, na katerih znamo povezati visoko strokovnost z agilnostjo manjšega trga, na primer v industrijskih, digitalnih in zelenih tehnologijah.

Izzivi se ne kažejo v začetnih fazah razvoja, temveč predvsem pri hitrem prenosu znanja v prakso in rasti podjetij na globalnih trgih. Ključno vprašanje prihodnjega razvoja je, kako instrumente, programe in institucije povezati v bolj usklajen in učinkovit sistem.

S tem se ukvarjamo tudi v okviru strateških partnerstev, kot je vključitev v IEDC iniciativo Future 100, namenjeno podjetjem z najvišjim potencialom rasti in mednarodne prepoznavnosti. Metodologija za nabor teh podjetij bo predstavljena predvidoma marca v Bruslju in na njeni podlagi bo nato narejen izbor sto podjetij z največjim potencialom. Omenjena iniciativa izhaja iz Future 500, ki je bila predstavljena na lanskem Blejskem strateškem forumu. S to iniciativo se ustvarja okolje, ki lahko pomaga podjetjem v naslednji fazi rasti, da naredijo preskok iz lokalnega v evropskega ali pa globalnega igralca.

Kateri so največji izzivi pri podpori zagonskim podjetjem in podjetjem, ki uvajajo prelomne inovacije, ter kako se jih lotevate?

Največji izzivi za zagonska podjetja in podjetja, ki razvijajo prebojne inovacije, so dostop do financiranja v fazi rasti, pomanjkanje izkušenj pri hitrem vstopu na tuje trge ter dolgi razvojni cikli, značilni za »deep-tech« in industrijske inovacije. Pogosto ne gre za pomanjkanje idej, temveč za vrzel med razvojem in uspešno komercializacijo.

V Spiritu Slovenija se teh izzivov lotevamo z usmerjenimi instrumenti ter aktivnim vključevanjem podjetij v evropske mreže in vrednostne verige. Pomembno podporno orodje pri tem je vzpostavitev tako imenovane startup baze, ki bo omogočila boljši pregled nad razvojnim potencialom podjetij in s tem bolj ciljno podporo. Na podlagi te baze, v katero se bodo podjetja lahko prostovoljno vpisala, bodo tudi potencialni investitorji lažje našli podjetje z zanje zanimivega področja. Baza bo tudi za nas dobro vodilo, kakšne ukrepe naj še pripravimo za podporo tem podjetjem. Hkrati bo tudi pomembno orodje, ki bo globalno povezalo naša zagonska podjetja z drugimi in jih tudi umeščalo na zemljevid investitorjev po Evropi in svetu.

Pomemben korak naprej je tudi novi program internacionalizacije startupov, ki podjetjem omogoča strukturirano prisotnost in ciljno mreženje na največjih mednarodnih startup in investicijskih dogodkih, kot so Web Summit, Startup Grind, ViennaUP in Podim.

Kako pa prilagajate podporne ukrepe različnim industrijskim panogam, zlasti glede na zeleni prehod in digitalizacijo?

Zeleni prehod in digitalizacija v različnih panogah potekata različno, zato univerzalni pristopi ne dajejo želenih učinkov. Podporo oblikujemo ciljno – glede na panogo in razvojno fazo podjetij. Finančne in vsebinske instrumente usmerjamo v projekte, ki podpirajo nizkoogljične tehnologije, učinkovito rabo virov in trajnostno preobrazbo poslovnih procesov, hkrati pa pospešujejo digitalizacijo in krepijo konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih. Cilj je, da zeleni in digitalni prehod ne predstavljata dodatnega bremena, ampak poslovno priložnost.

Kakšne razpise na področju raziskovalno-razvojnih projektov še pripravljate za podjetja?

Letos v Spiritu Slovenija zaključujemo izvajanje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Podprti raziskovalno-razvojni in inovacijski projekti so bili usmerjeni predvsem v aplikativne raziskave, razvoj prototipov ter pilotne in demonstracijske projekte. Ključno vodilo pri pripravi ukrepov je bilo, da podjetja ne ostanejo zgolj pri razvoju, ampak pridejo do pilotiranja, demonstracije in končne komercializacije rešitev – zato so bili razpisi zasnovani po logiki »od TRL do trga«.

V prihodnje bodo razpisi na področju raziskav in razvoja v pristojnosti agencije Aris, Spirit Slovenija pa bo svojo vlogo usmerjal predvsem v podporo internacionalizaciji, vključevanju podjetij v globalne vrednostne verige in krepitev prepoznavnosti slovenskih inovacij.

Ali lahko navedete katero od sodelovanj med podjetji, akademskim sektorjem in raziskovalnimi institucijami, ki so bila v preteklem letu najuspešnejša?

Uspešna sodelovanja med podjetji, akademskim sektorjem in raziskovalnimi institucijami so se v preteklem letu krepila zlasti z ukrepi iz Načrta za okrevanje in odpornost na področju raziskav, razvoja in inovacij (NOO RRI).

Izjemen primer takšnega povezovanja je projekt InnoLink, pri katerem je lani pet podjetij zastavilo 33 razvojnih izzivov, v reševanje pa je bilo vključenih 37 raziskovalcev in zagonskih podjetij. Rezultat tega procesa je bilo tudi 37 konkretnih nadaljnjih povezav s podjetji, kar potrjuje učinkovitost takega pristopa.

Sicer v Spiritu Slovenija akademski sektor, raziskovalne institucije in podjetja sistematično povezujemo tudi prek ciljno usmerjenih dogodkov. Tak dogodek je UNI.MINDS, ki omogoča neposreden dialog in hitro oblikovanje sodelovanja ter prenos inovacij v prakso.

Kaj pa so ključni dejavniki, ki so pripomogli k uspehu projekta InnoLink?

V tem projektu gospodarstvo postavi konkretne izzive raziskovalni sferi, da se na podlagi tega realizirajo konkretne storitve oziroma produkti. Tako s projektom dosežemo, da inovacije preidejo v realizacijo, obenem pa ustvarjamo povezave med raziskovalno sfero in podjetništvom. Pri tem si želimo še več sodelovanja in izmenjave, da lahko ustvarimo prave mehanizme, da smo lahko še boljši in hitrejši ter da na koncu pridemo do še več realizacij teh inovacij.

Kako vidite prihodnost slovenskega inovacijskega ekosistema v prihodnjih petih letih? Kateri ukrepi bodo ključni za dolgoročno rast in odpornost slovenskega gospodarstva?

V prihodnjih petih letih vidim slovenski inovacijski ekosistem kot bolj povezan ter izraziteje vpet v evropske in globalne tokove. Strateški okvir bo zagotavljala država, Spirit Slovenija pa ostaja njen osrednji operativni partner gospodarstvu – pri krepitvi podjetniških kompetenc, internacionalizaciji, povezovanju v globalne vrednostne verige ter privabljanju tujih investicij.

V reformi upravljanja in delovanja raziskovalno-razvojno-inovacijskega sistema, ki je potekala v okviru izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost, so bili vzpostavljeni zakonodajni in operativni okviri za boljše povezovanje deležnikov inovacijskega ekosistema, vključno z delovanjem razvojnega sveta ter programskega odbora za področje raziskav, razvoja in inovacij.

Pomemben del te vloge je tudi ohranjanje in nadgradnja nacionalnih kontaktnih točk za dva ključna inovacijska programa Obzorja Evropa – European Institute of Innovation and Technology (EIT) in European Innovation Council (EIC) – ki podjetjem in raziskovalnim skupinam omogočata bolj pregleden in neposreden dostop do evropskih inovacijskih instrumentov.

Seveda pa ne bo šlo brez usposabljanja ljudi, da bodo znali uspešno pridobiti financiranje v različnih fazah razvoja in bodo vedeli, zakaj je treba vlagati tudi v razvoj ekosistema, in to ne samo znotraj podjetij. Brez spodbujanja motorja inovacij in mlajših generacij v podjetništvu ne bo šlo. Ko nekoga usposobiš, lažje tudi sam poišče nove partnerje, tako na slovenskem kot na globalnem trgu.

Kaj pa mentorski sistemi?

Različne mentorske sisteme imamo tudi v okviru naše agencije, podpiramo pa tudi Spot točke po Sloveniji, ki delujejo po mentorskem sistemu, v katerem spremljamo podjetja in jih vodimo do nadaljnje faze razvoja.

Že več let izvajamo tudi programe spodbujanja podjetnosti v osnovnih in srednjih šolah, na katerih imajo podjetniške krožke in startup vikende. V tem šolskem letu je v program vključenih že 189 šol. Program si prizadevamo razširiti v vse slovenske šole in tudi razviti sistemski pristop, saj je to prvi kontakt, ki ga imajo otroci s podjetništvom. Tako kot otroke naučimo brati in pisati, jih moramo naučiti tudi razmišljati drugače oziroma zunaj okvirov.

Ukvarjamo pa se tudi s finančnim opismenjevanjem podjetij v zvezi s priložnostmi financiranja rasti na kapitalskih trgih. Z ministrstvom za finance se dogovarjamo, da bi se skupaj lotili teh izzivov.

Tako kot zelo cenimo naše pisatelje, pesnike, kulturnike, znanstvenike in športnike, je čas, da začnemo ceniti tudi svoje podjetnike, ki so gonilo tega, da je Slovenija uspešna. Že dolgo je znano, da so mala in srednje velika podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva.

Ali in kako je mogoče zagotoviti, da bo podpora za inovacije iz Načrta za okrevanje in odpornost imela trajnostni učinek po zaključku sedanjega cikla sredstev?

Trajnostni učinek podpore za inovacije iz Načrta za okrevanje in odpornost je mogoč, če so sredstva razumljena kot vzvod za sistemske spremembe. Ključno je, da projekti vodijo v pilotiranje, demonstracijo in komercializacijo ter se smiselno nadaljujejo v rednih nacionalnih in evropskih instrumentih.

Pomemben vidik trajnosti je tudi kontinuiteta državne podpore. Trajnost podpore inovacijam se namreč kaže predvsem v tem, da država kontinuirano zagotavlja finančne instrumente za najbolj tvegane faze razvoja inovacij – brez dolgih presledkov, vezanih izključno na kohezijske cikle. Za podjetja takšna kontinuiteta pomeni stabilno in predvidljivo okolje, ki jim omogoča dolgoročno načrtovanje razvojnih in inovacijskih ciklov.

Spirit Slovenija ima pomembno vlogo pri nadgradnji rezultatov projektov Načrta za okrevanje in odpornost – predvsem s podporo internacionalizaciji, vključevanju podjetij v evropske programe in globalne vrednostne verige ter krepitvi podjetniških kompetenc. Kontinuiteta podpore in povezovanje razvojnih, finančnih in tržnih instrumentov sta ključna za dolgoročno konkurenčnost inovacijskega ekosistema.

Aktivnost je financirana iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, ki ga financira Evropska unija – Next Generation EU.