»Čas učinkovitih antibiotikov se nezadržno izteka«

Medicini grozi, da bo »zdaj zdaj zdrsnila nazaj v srednji vek, če se ne bo naglo in učinkovito spopadla s čedalje bolj navzočo grožnjo odpornosti proti antibiotikom«, je posvaril britanski ministrski predsednik David Cameron. Takšno opozorilo iz ust politika najbrž ne bi bilo vredno večje pozornosti, če ne bi podobnega svarila nedavno izrekla tudi Svetovna zdravstvena organizacija in če britanski premier svojih besed ne bi podprl s konkretno akcijo.

Napovedal je namreč ustanovitev posebne strokovne komisije, ki se bo celovito lotila čedalje bolj perečega problema proti antibiotikom odpornih bakterij in drugih mikroorganizmov. Med njenimi nalogami bo tudi uganka, zakaj so farmacevtske družbe v zadnjih letih proizvedle tako malo novih antibiotikov.

Na čelu svojevrstne skupine znanstvenikov, finančnikov, industrialcev in zdravstvenih delavcev bo ekonomist Jim O'Neill; pod njegovim vodstvom naj bi pisana druščina strokovnjakov do prihodnje pomladi izdelala celovit akcijski načrt, ki naj bi spodbudil razvoj novih, učinkovitejših antibiotikov.

Premier Cameron je svoj projekt med drugim predstavil udeležencem nedavnega zasedanja sedmih najrazvitejših držav sveta G7 v Bruslju in bil menda deležen podpore nemške kanclerke Angele Merkel in ameriškega predsednika Baracka Obame. Če bo vse po načrtih, bodo o priporočilih posebne komisije razpravljali tudi na srečanju G7 prihodnje leto v Nemčiji.

»Penicilin je bil veliki britanski izum Alexandra Fleminga davnega leta 1928, in lepo je, da Velika Britanija spet prevzema vodstvo pri reševanju problema, ki nevarno ogroža zdravstvo po vsem svetu,« je Cameron poudaril še nacionalno-politični vidik projekta. Nova komisija pa se bo lotila treh strokovnih plati problema:

• vztrajnega naraščanja števila rezistentnih bakterij,

• »fiaska trga«, ki že več kot četrt stoletja ni izdelal novih učinkovitih antibiotikov, ter

• čezmerne uporabe obstoječih antibiotikov na tako rekoč vsem planetu.

»Na sodu smodnika«

Po strokovnih ocenah bakterije, ki jim zdravila ne morejo do živega, vsako leto zahtevajo že okoli 25.000 smrti Evropejcev. Tudi v ZDA so ugotovili, da se v njihovih bolnišnicah z rezistentnimi bakterijami na leto okuži skoraj dva milijona ljudi, 23.000 pa jih zaradi takšnih infekcij umre. Še precej več smrti je posledica pooperativnih zapletov, ki jih povzročijo na antibiotike odporne bakterije.

Okužbe z rezistentnimi bakterijami se dogajajo povsod. Po znanih podatkih jih je sicer največ v vsakdanjem življenju, zelo veliko – pravzaprav čedalje več – pa jih je tudi v zdravstvenih ustanovah, zlasti v bolnišnicah in domovih za starejše.

Nič čudnega torej, da je vplivna britanska državna sekretarka za zdravstvo dr. Sally Davies že lani grožnjo čedalje bolj odpornih mikrobov označila za »tiktakajočo bombo« in jo na lestvici nevarnosti uvrstila tik ob mednarodni terorizem.

Tudi na letošnjem srečanju znanstvenikov Kraljevega združenja je bila enako odločna: izrazila je prepričanje, da se je treba problema lotili z enako zavzetostjo kot podnebnih sprememb. »Zelo sem zadovoljna, da se je ministrski predsednik osebno zavzel za odločen spopad s tem problemom,« je dejala. »Novi, učinkovitejši antibiotiki, ki jih morata razviti biotehnološka in farmacevtska industrija, so namreč ključni za rešitev krize, ki že ogroža skoraj vsa področja sodobne medicine.«

Prvega pol milijona funtov (približno 630.000 evrov) finančne podpore delovni skupini, ki bo septembra začela delovati v središču Londona, je zagotovila raziskovalna fundacija Wellcome Trust. Njen novi vodja Jeremy Farrar je ost svojih prizadevanj usmeril prav v čedalje bolj rezistentne mikroorganizme: »Proti zdravilom odporne bakterije, virusi in paraziti so v samem osrčju sedanje svetovne zdravstvene krize,« je prepričan. »Ogrožajo ne samo našo zmožnost za uspešno zdravljenje smrtno nevarnih okužb, ampak že skoraj vso sodobno medicino – od zdravljenja raka do carskih rezov. Grozi nam, da bomo zdaj zdaj ostali brez orožja, s katerim smo doslej rešili na tisoče življenj.«

Neuspeh trga

In res so bili antibiotiki več desetletij izjemno uspešna zgodba – dokler ni čedalje več bakterij razvilo odpornosti proti njim. Lep primer je mikroorganizem MRSA (Methicillin-resistant Staphylococcus aureus – na meticilin odporni zlati stafilokok), ki ga že nekaj let uvrščajo med največje grožnje v bolnišnicah. Odporen je že na skoraj čisto vse, razen res najmočnejše antibiotike, zato je edino preostalo orožje proti njemu poostrena skrb za higieno, ki zmanjšuje možnosti širjenja okužb.

Toda brez učinkovitejših antibiotikov utegne biti kmalu ogrožena še cela vrsta kirurških posegov – od zamenjave kolka do zdravljenja raka in presajanja organov. Nekateri strokovnjaki svarijo celo pred ponovitvijo ne tako zelo oddaljenih časov pred odkritjem antibiotikov, ko je veliko žensk umrlo po porodu zaradi razmeroma preproste bakterijske okužbe.

Jim O'Neill je eden vidnejših svetovnih ekonomistov, znan predvsem kot avtor izrazov BRIC in MINT – akronimov držav, ki veljajo za nove, razvijajoče se oziroma potencialne lokomotive svetovnega gospodarstva (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska ter Mehika, Indonezija, Nigerija in Turčija). Seveda ni strokovnjak za antibiotike ali mikrobe, toda v Londonu so prepričani, da mora biti na čelu nove komisije prav ekonomist: »Trg je očitno odpovedal, farmacevtska industrija že dolgo ne razvija novih vrst antibiotikov, zato so nujne ustrezne spodbude,« je zamisel o ustanovitvi posebne komisije podkrepil predsednik britanske vlade.

Globalna grožnja

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je maja letos, kakor smo poročali na straneh Znanosti, izdala sporočilo, po katerem je odpornost bakterij proti antibiotikom že glavna nevarnost za javno zdravstvo po vsem svetu. »Časi, ko so ljudje množično umirali zaradi običajnih okužb in manjših poškodb, niso več apokaliptična fantazija, temveč zelo zelo resna grožnja,« je posvaril dr. Keiji Fukuda, namestnik generalnega direktorja za zdravstveno varstvo pri WHO.

»Vsak čas bomo povsem stisnjeni v kot,« je svarilo povzel francoski mikrobiolog Joseph Nesme z univerze v Lyonu. Njegova študija, objavljena v reviji Current Biology, je dodobra razkrila, kako zelo razširjena je odpornost mikroorganizmov proti antibiotikom. S sodelavci je proučil podatke iz kar 71 predelov na našem planetu – od Antarktike do globin svetovnih oceanov. Pozorni so bili predvsem na gene, podobne tistim, ki škodljivim bakterijam omogočajo odpornost na medicinske antibiotike. In takšne rezistenčne gene so našli v čisto vseh proučevanih okoljih!

Znanstveniki so torej pred zelo mogočnim, iznajdljivim in prilagodljivim nasprotnikom. Za človeško zdravje škodljive bakterije si očitno »izposojajo« rezistenčne gene od drugih bakterijskih vrst in jih uporabljajo tudi za obrambo pred človeškimi zdravili. Ali pa si bolezen povzročajoča bakterija izposodi gene od druge bakterije, ki jih ta že uporablja za obrambo pred naravnimi antibiotiki. »In na lepem smo priča nečemu, čemur lahko rečemo splošna odpornost,« pojasnjuje dr. Nesme.

Novih antibiotikov zato po njegovih besedah ne bi smeli več preizkušati samo na bakterijah v človeškem telesu, ampak tudi na tistih, ki živijo v zemlji in morju. Šele identifikacija čim večjega števila najrazličnejših rezistenčnih genov nas lahko pravi čas poduči, na kaj vse moramo biti pozorni, če hočemo izdelati zares učinkovite antibiotike, opozarja francoski mikrobiolog.

Jeremy Farrar se strinja in dodaja: »Pred nami ni samo znanstvena in medicinska grožnja, temveč v enaki meri gospodarska in družbena; za učinkovito rešitev je zato potrebna tudi temeljita analiza regulatornih sistemov ter prevladujočih vzorcev vedenja in ravnanja.«

Nova komisija naj bi prva priporočila za rešitev krize predstavila prihodnjo pomlad.