»Če izgubimo pasmo, izgubimo pomemben del prihodnosti« (video)

Oglejte si videointervju z dr. Metko Žan o pomenu avtohtonih pasem in prihodnosti slovenskega kmetijstva:

Slovenija sodi med države z izjemno bogato biotsko raznovrstnostjo, del te dediščine pa so tudi avtohtone pasme domačih živali, ki so se v stoletjih prilagodile lokalnemu okolju, podnebju in načinu kmetovanja. Danes številnim med njimi grozi izumrtje. Prav zato postajajo pobude za njihovo ohranjanje vse pomembnejše, med njimi tudi ARK mreža, sistem ARK kmetij in ARK središč, ki povezuje rejce, strokovnjake in širšo javnost pri varovanju slovenskih avtohtonih pasem. Gre za model, ki ga poznajo tudi druge evropske države, Slovenija pa ga razvija pod okriljem Javne službe nalog genske banke v živinoreji na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

O pomenu ohranjanja avtohtonih pasem, vlogi ARK mreže in izzivih sodobnega kmetijstva smo se pogovarjali z dr. Metko Žan z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer sodeluje pri delu Javne službe nalog genske banke v živinoreji. Njeno področje raziskovanja in strokovnega dela je usmerjeno v ohranjanje biotske raznovrstnosti v živinoreji, spremljanje ogroženosti slovenskih avtohtonih pasem ter povezovanje znanosti, reje in trajnostnega razvoja podeželja. Biotehniška fakulteta ima na tem področju pomembno nacionalno vlogo, saj pod okriljem ministrstva vodi programe za dolgoročno varstvo genskih virov domačih živali.

Kot poudarja sogovornica, pri avtohtonih pasmah ne gre zgolj za vprašanje tradicije ali nostalgije, ampak predvsem za vprašanje prihodnosti prehranske varnosti in odpornosti kmetijstva v času podnebnih sprememb. »Kadar govorimo o avtohtonih pasmah, govorimo o prihodnosti na trdnih temeljih preteklosti,« poudarja dr. Metka Žan. Te pasme so namreč razvile odpornost proti lokalnim razmeram, skromnejši krmi in boleznim, zaradi česar lahko pomembno prispevajo k bolj trajnostnemu in prilagodljivemu kmetijstvu prihodnosti.

Podatki kažejo, da je stanje skrb vzbujajoče. Med 14 priznanimi slovenskimi avtohtonimi pasmami domačih živali jih ima kar osem kritično stopnjo ogroženosti. Izginotje posamezne pasme pa pomeni mnogo več kot le izgubo ene živalske vrste. »Če mi pasmo izgubimo, to ne pomeni zgolj samo izgube pasme, ampak veliko nepovratno škodo za celotno kmetijstvo,« opozarja sogovornica. Z izginjanjem pasem izgubljamo genetsko pestrost, znanje preteklih generacij in pomemben del slovenske kulturne krajine.

ARK mreža je postala prostor povezovanja ljudi, znanja in podeželja. Kmetije, vključene v mrežo, niso namenjene samo reji živali, ampak tudi ozaveščanju javnosti, izobraževanju mladih in razvoju lokalnih izdelkov z dodano vrednostjo. Prav v tem dr. Metka Žan vidi pomemben potencial za prihodnost slovenskega podeželja: v povezovanju trajnostnega kmetijstva, lokalne identitete in sodobnega potrošnika, ki vse bolj ceni izvor hrane, kakovost in odgovoren odnos do narave.

V ARK mreži so vključene kmetije, ki redijo najmanj tri slovenske avtohtone pasme domačih živali, ki so vključene v rejski program oziroma izhajajo iz kontroliranih tropov, čred po Sloveniji. Trenutno imamo v Sloveniji 14 ARK kmetij in 10 ARK središč.

Kako spremljate stanje avtohtonih pasem in kdo skrbi, da se njihove populacije ohranjajo?

V Sloveniji rejo avtohtonih pasem na ark kmetijah/rediščih spremljamo v okviru Javne službe nalog genske banke v živinoreji. Glavno vlogo pri ohranjanju teh pasem imajo seveda rejci, ki jih redijo v njihovem izvornem okolju, kjer so se oblikovale skozi tisočletno rejo in se prilagodile specifičnim razmeram reje, skromni krmi in tudi različnim boleznim.

V okviru Javne službe izvajamo monitoring z enkratnim letnim izpolnjevanjem podatkov v Registru pasem z zootehniško oceno. Enkrat letno ocenjujemo tudi ogroženost teh pasem na podlagi mednarodnih kriterijev Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki vključujejo predvsem velikost populacije, geografsko razpršenost živali oziroma pasem in stopnjo sorodstva.

Ključno vlogo pri ohranjanju pasem imajo rejci, saj brez njihovega dela teh pasem ne bi mogli ohranjati v živem.

Kakšno vlogo ima pri tem Biotehniška fakulteta?

Slovenija je leta 1996 ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti in s tem pristopila tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti v kmetijstvu, vključno z ohranjanjem slovenskih avtohtonih pasem domačih živali.

To področje je v Sloveniji zakonsko urejeno in se izvaja kot Javna služba nalog genske banke v živinoreji na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Javni službi je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podelilo koncesijo. V okviru dolgoročnih programov varstva biotske raznovrstnosti v živinoreji uresničuje svoje glavno poslanstvo, to je ohranjanje pasem domačih živali, s posebnim poudarkom na ohranjanju slovenskih avtohtonih pasem v njihovem izvornem okolju.

Kakšna je vloga države pri ohranjanju slovenskih avtohtonih pasem?

Vloga države pri ohranjanju slovenskih avtohtonih pasem domačih živali je zelo pomembna. Avtohtone pasme so vključene v Zakon o živinoreji, kjer je zapisano, da so pod posebnim varstvom države. Država prek tega zakona in podzakonskih aktov določa status avtohtonih pasem in predpisuje načine njihovega varstva. Preko Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano financira Javno službo nalog genske banke v živinoreji. Strokovno delo Javne službe temelji na dolgoročnih programih ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji. Tako je zagotovljeno, da se ohranjanje slovenskih avtohtonih pasem domačih živali izvaja sistematično in v skladu z mednarodnimi konvencijami.

Ker so avtohtone pasme običajno manj produktivne v primerjavi z visoko specializiranimi tujerodnih pasmami, država rejcem zagotavlja finančna nadomestila v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike. Subvencije (plačila za rejo lokalnih – avtohtonih ogroženih pasem) so ključne za: pokrivanje izpada dohodka zaradi manjše prireje, predvem pa za spodbujanje rejcev, da vztrajajo pri reji avtohtonih živali.

Zakaj bi nas moralo skrbeti, če kakšna pasma izgine? Kaj s tem izgubimo?

V preteklosti smo imeli v Sloveniji oziroma na današnjem območju Slovenije veliko več avtohtonih pasem, kot jih imamo danes. Predvsem v drugi polovici 20. stoletja so uvajanje visoko specializiranih tujih pasem, oblikovanje enovitih kmetijskih krajin, specializacija kmetijske pridelave in opuščanje kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami pripeljali do tega, da so avtohtone pasme začele izginjati, nekatere pa smo tudi nepovratno izgubili.

Če izgubimo pasmo, to ne pomeni zgolj izgube ene pasme, ampak veliko nepovratno škodo za celotno kmetijstvo. Gre za siromašenje ekosistema in izgubo pasem, ki so se v stoletjih najbolje prilagodile našim lokalnim razmeram reje. S tem izgubljamo tudi zelo pomemben potencial za prihodnost in prehransko varnost v vse bolj nepredvidljivih razmerah, ki jih prinaša negotova prihodnost.

V času podnebnih sprememb veliko govorimo o odpornosti. Ali imajo avtohtone pasme pri tem posebno prednost?

Seveda, avtohtone pasme imajo v kontekstu podnebnih sprememb izrazito prednost, saj njihova vrednost temelji prav na genetsko pogojeni odpornosti, ki so jo pridobivale v stoletjih naravne selekcije v lokalnem okolju. Njihove ključne prednosti so: prilagojenost na ekstremne vremenske razmere, učinkovito izkoriščanje lokalne krme, večja odpornost proti boleznim, majhen okoljski odtis. Te pasme so npr. ključne za pašo na območjih, ki bi se sicer zarastla in tako tudi neposredno prispevajo k preprečevanju požarov in ohranjanju biotske raznovrstnosti. V prihodnosti, ki jo bodo vedno bolj zaznamovale podnebne spremembe, ekstremni vremenski pojavi in nove bolezni, bodo te pasme zelo pomembne za prihodnost kmetijstva. Visoko specializirane tujerodne pasme so v neugodnih pogojih ranljive; avtohtone pasme pa so zaradi svoje odpornosti odgovor na negotove razmere, ki nas čakajo. Pomembne so za zagotavljanje prehranske varnosti in suverenosti, saj z izgubo avtohtonih pasem ne izgubimo le preteklosti, ampak predvsem odpornost in prilagodljivost, ki ju bomo nujno potrebovali za prehransko varnost v prihodnosti.  

Kako pomembni so pri ohranjanju pasem mladi rejci?

Pri ohranjanju slovenskih avtohtonih pasem domačih živali so mladi rejci zelo pomembni, saj zagotavljajo, da se bo reja teh pasem ohranjala še naprej. V proces reje prinašajo inovativnost, podjetniško miselnost in nove ideje, s katerimi osmišljajo pomen avtohtonih pasem v sodobnem kmetijstvu. Z uvajanjem sodobnih pristopov k prireji in trženju mladi rejci dokazujejo, da je reja avtohtonih živali lahko ekonomsko upravičena in dobičkonosna. Nekateri dosegajo tudi odlične rezultate prireje. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi družbena omrežja, kjer mladi rejci s kreativnimi vsebinami krepijo ugled avtohtonih pasem, izobražujejo širšo javnost o njihovem pomenu in neposredno nagovarjajo sodobnega potrošnika. Uspeh mladih rejcev je najboljše zagotovilo za prihodnost: bolj ko s svojimi praksami dokazujejo, da so slovenske pasme konkurenčne in ekonomsko stabilne, večja je verjetnost, da se bo biotska raznovrstnost v našem prostoru ne le ohranila, temveč tudi krepila.

Kje vidite največje izzive pri ohranjanju teh pasem v prihodnjih letih?

V Sloveniji trenutno redimo 14 slovenskih avtohtonih pasem domačih živali, namenjenih za kmetovanje. Od tega jih ima kar osem kritično stopnjo ogroženosti, pet jih je ogroženih, ena pa je ranljiva. S tega vidika bi nas moralo zelo skrbeti, kaj bo s temi pasmami v prihodnje.

Predvsem gre za majhne populacije, zato je eden največjih izzivov preprečevanje parjenja v sorodu. Poleg tega je velik izziv tudi, kako zagotoviti finančno vzdržnost in motivacijo rejcev, da bodo te pasme še naprej ohranjali.

Zelo pomembne bi bile dodatne finančne spodbude in pomoč pri oblikovanju butičnih izdelkov z dodano vrednostjo, saj bi tako motivirali tudi mlajše generacije, da bi te pasme ohranjale še naprej.

Veliko lahko naredimo tudi potrošniki, in sicer z nakupom izdelkov iz avtohtonih pasem. S tem ne kupimo samo izdelka, ampak podpremo tudi ohranjanje teh pasem, biotske raznovrstnosti v živinoreji ter slovenske naravne in kulturne dediščine ter nacionalne identitete.

 

 

 

---

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.