Če ne bo pretresov, bo za avtomobiliste boljša druga polovica leta
Nemška industrijska proizvodnja se je skrčila, slovenska pa povečala.
Odpri galerijo
»Glede na nižjo januarsko proizvodnjo in šibke kazalnike za naprej, lahko v industriji še naprej pričakujemo umirjene pogoje poslovanja,« so statistične podatke komentirali na nemškem gospodarskem ministrstvu. Foto Reuters
Ljubljana – Nemška industrijska proizvodnja, od katere je v veliki meri odvisen slovenski izvoz. se je februarja skrčila. »Evidentno je, da se krči avtomobilska proizvodnja in dejavnosti, ki so pretežno vezane na izvoz izven trgov Evropske unije,« je komentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Ta pričakuje pozitiven preobrat v proizvodnji vozil v drugi polovici leta, če ne bo trdega brexita ali trgovinskih pretresov.
Vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji se je januarju zvišala tako na mesečni (za šest odstotkov) kot na letni ravni (za 5,8 odstotka), je včeraj objavil slovenski statistični urad. Po drugi strani so njihovi nemški kolegi izračunali padec obsega industrijske proizvodnje v Nemčiji, ta se je februarja na letni ravni skrčil za 3,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,8 odstotka. Padec je v nasprotju s pričakovanji analitikov, ki so na mesečni ravni pričakovali 0,5-odstotno zvišanje.
»Glede na nižjo januarsko proizvodnjo in šibke kazalnike za naprej, lahko v industriji še naprej pričakujemo umirjene pogoje poslovanja,« so statistične podatke komentirali na nemškem gospodarskem ministrstvu.
»Slabši februarski podatki v kontekstu pozitivne revizije januarskih niso takšno razočaranje. Evidentno je, da se krči avtomobilska proizvodnja ter dejavnosti, ki so pretežno vezane na izvoz izven trgov EU-28, medtem ko se proizvodnja potrošnih dobrin povečuje, kot tudi aktivnost v domačem gospodarstvu,« je ocenil Bojan Ivanc. Če ne bo prišlo do trdega brexita ali uvedbe visokih carin na evropska vozila, bo prišlo do pozitivnega preobrata pri proizvodnji vozil v 3. in 4. četrtletju tega leta, je dodal: »Precej verjetno je, da si želijo evropski avtomobilisti znižati svoje zaloge ter omejiti tveganje, ki bi bilo povezano z enim od teh dveh dogodkov ter bi vodilo v visoke padce cen teh vozil. Že večja jasnost pri obeh pričakovanih dogodkih bi prinesla olajšanje v tem sektorju.«
Slovenski izvoz v Nemčijo se je lani povečal za skoraj desetino na 6,27 milijarde evrov. Približno petina vsega slovenskega izvoza je namenjenega v to državo, večinoma v tri najjužnejše zvezne dežele. Izvoz v Italijo je znašal 3,85 milijarde evrov, na Hrvaško pa 2,51 milijarde evrov, še kažejo včeraj objavljeni podatki statističnega urada (glej graf). Analitiki za prihodnje mesece napovedujejo umiranje slovenskega izvoza; predvsem dobavitelji avtomobilski industriji že poročajo o manjših naročilih.
Slovenska podjetja so sicer lani na 20 najpomembnejših izvoznih trgih najbolj povečala izvoz v Švico, Romunijo ter v tri sosede: Italijo, na Madžarsko in Hrvaško. Po drugi strani pa se je zmanjšal izvoz v Belgijo (za 7,3 odstotka), Rusko federacijo (za 5,8 odstotka) ter za manj kot odstotek v Španijo in na Slovaško. Tako se je tudi lani nadaljevalo zmanjšanje izvoza v Rusijo, lani deveti najpomembnejši slovenski izvozni trg, ki z izjemo leta 2017 traja od leta 2013. Takrat je Slovenija v največjo državo na svetu izvozila za več kot milijardo evrov.
Vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji se je januarju zvišala tako na mesečni (za šest odstotkov) kot na letni ravni (za 5,8 odstotka), je včeraj objavil slovenski statistični urad. Po drugi strani so njihovi nemški kolegi izračunali padec obsega industrijske proizvodnje v Nemčiji, ta se je februarja na letni ravni skrčil za 3,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,8 odstotka. Padec je v nasprotju s pričakovanji analitikov, ki so na mesečni ravni pričakovali 0,5-odstotno zvišanje.
»Glede na nižjo januarsko proizvodnjo in šibke kazalnike za naprej, lahko v industriji še naprej pričakujemo umirjene pogoje poslovanja,« so statistične podatke komentirali na nemškem gospodarskem ministrstvu.
»Slabši februarski podatki v kontekstu pozitivne revizije januarskih niso takšno razočaranje. Evidentno je, da se krči avtomobilska proizvodnja ter dejavnosti, ki so pretežno vezane na izvoz izven trgov EU-28, medtem ko se proizvodnja potrošnih dobrin povečuje, kot tudi aktivnost v domačem gospodarstvu,« je ocenil Bojan Ivanc. Če ne bo prišlo do trdega brexita ali uvedbe visokih carin na evropska vozila, bo prišlo do pozitivnega preobrata pri proizvodnji vozil v 3. in 4. četrtletju tega leta, je dodal: »Precej verjetno je, da si želijo evropski avtomobilisti znižati svoje zaloge ter omejiti tveganje, ki bi bilo povezano z enim od teh dveh dogodkov ter bi vodilo v visoke padce cen teh vozil. Že večja jasnost pri obeh pričakovanih dogodkih bi prinesla olajšanje v tem sektorju.«
Lani v Nemčijo še visoka rast izvoza
Slovenski izvoz v Nemčijo se je lani povečal za skoraj desetino na 6,27 milijarde evrov. Približno petina vsega slovenskega izvoza je namenjenega v to državo, večinoma v tri najjužnejše zvezne dežele. Izvoz v Italijo je znašal 3,85 milijarde evrov, na Hrvaško pa 2,51 milijarde evrov, še kažejo včeraj objavljeni podatki statističnega urada (glej graf). Analitiki za prihodnje mesece napovedujejo umiranje slovenskega izvoza; predvsem dobavitelji avtomobilski industriji že poročajo o manjših naročilih.
Slovenska podjetja so sicer lani na 20 najpomembnejših izvoznih trgih najbolj povečala izvoz v Švico, Romunijo ter v tri sosede: Italijo, na Madžarsko in Hrvaško. Po drugi strani pa se je zmanjšal izvoz v Belgijo (za 7,3 odstotka), Rusko federacijo (za 5,8 odstotka) ter za manj kot odstotek v Španijo in na Slovaško. Tako se je tudi lani nadaljevalo zmanjšanje izvoza v Rusijo, lani deveti najpomembnejši slovenski izvozni trg, ki z izjemo leta 2017 traja od leta 2013. Takrat je Slovenija v največjo državo na svetu izvozila za več kot milijardo evrov.
