Če ne bomo konkurenčni, bo gospodarska rast nizka

Ljubljana – Po lanskem osemodstotnem padcu bruto domačega proizvoda in letošnji enoodstotni gospodarski rasti je zdaj obseg slovenskega gospodarstva na ravni približno 93 odstotkov tistega, kar smo ustvarili v letu 2008. Očitno bo trajalo še vsaj dve ali tri leta, da bo obseg BDP – če vzamemo za merilo ta včasih kontroverzni kazalnik – dosegel predkrizne ravni: večina napovedi za prihodnje leto kaže, da bo Slovenija dosegla približno dvoodstotno gospodarsko rast.

Najvišjo napoved so pripravili v uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). »Gospodarska rast v letu 2011 bo predvidoma nekoliko višja kot letos, naša osrednja napoved je 2,5 odstotka, narejena pa je ob predpostavki, da bo mednarodno okolje stabilno in da se bo rast v naših najpomembnejših partnericah nadaljevala kot v zadnjih četrtletjih. Najpomembnejši dejavnik rasti bo tako kot letos mednarodna menjava, rast izvoza bo višja kot rast uvoza. Zasebna poraba, ki je zdaj še negativna, bi lahko prihodnje leto skromno zrasla za kakšen odstotek. Povečale naj bi se tudi naložbe, in sicer za približno štiri odstotke,« nam je dejal direktor Boštjan Vasle. Banka Slovenije in evropska komisija sta nam napovedali nekoliko nižjo, 1,9-odstotno gospodarsko rast.

Tem predvidevanjem se pridružuje dr. Mojmir Mrak z ekonomske fakultete: »Upam, da ima Umar prav, ko napoveduje 2,5-odstotno povečanje BDP, a se mi zdi bolj realna napoved približno dvoodstotne rasti. Ne vidim vzvodov, da bi bila gospodarska rast višja,« pravi Mrak. »Na izvozni strani se sicer že precej dogaja, po drugi strani pa so problemi z gradbeništvom veliki in daleč od tega, da bi bili že rešeni.«

Umar: Brezposelnih bo povprečno 103.500

V Umarju tudi pričakujejo, da se bodo »zadeve na področju brezposelnosti nekoliko umirile,« nam je povedal Vasle. »Lani smo izgubili 40.000 delovnih mest, letos pa še približno četrtino tega. Prihodnje leto se bo to še nadaljevalo, v povprečju leta pa pričakujemo, da bo število brezposelnih približno 103.500. Proti koncu leta, predvsem pa leta 2012, naj bi se tudi tu začeli kazati znaki preobrata s postopnim zmanjševanjem števila brezposelnih. Zavedati se moramo, da smo bili v letih 2007 in 2008 močno pod povprečjem števila brezposelnih, takšnih rezultatov verjetno zlepa ne bomo več dosegli. To znižanje števila brezposelnih na 60.000 je bilo posledica investicijskega cikla ob koncu gradnje avtocest. Takšnih razmer ne vidimo v srednjeročnem obdobju.«

Težko leto za gradbeništvo, leta 2012 že bolje?

Gospodarska kriza bo prihodnje leto najbolj pustošila v gradbeništvu. Vasle opozarja, da se »razmere v gradbeništvu le še slabšajo in ne moremo reči, da smo dosegli dno, saj so podatki vsak mesec slabši. Padanje se je upočasnilo, ni pa se še končalo. Prihodnje leto ne pričakujemo večjega izboljšanja, leta 2012 pa bi se lahko začeli kazati prvi znaki okrevanja tudi v tej panogi, ki se po letih izjemne rasti krči na raven, ki jo slovensko gospodarstvo lahko absorbira.« Kakšna pa je verjetnost, da bi se kriza zaostrila v obliki črke W? Vasle: »Ne izključujemo, da bo kakšno četrtletje še imelo negativno stopnjo gospodarske rasti. Seveda pa ne pričakujemo, da bi BDP lahko tako padel, kot je lani. Osredotočiti se moramo na našo konkurenčno sposobnost. Naše napovedi za prihodnja tri leta kažejo, da večina rasti temelji na mednarodnem okolju. Če ne bomo povečali nabora proizvodov na tujih trgih in jih naredili bolj kvalitetno, se načrtovana rast ne bo uresničila.«

Javne finance, boniteta

Velik izziv za vlado bodo tudi javne finance. Proračunski primanjkljaj v letu 2011 bi po sprejetem proračunu znašal 1,7 milijarde evrov ali 4,5 odstotka BDP in bo večji od predvidenega v programu stabilnosti (3,8 odstotka). »To leto je bilo v javnofinančnem smislu izgubljeno. Smer je prava, vendar precej zrahljana in premalo ambiciozna. V proračunu 2011 ni tistega, kar je bilo napovedano v programu stabilnosti, ali pa ga je veliko manj. Škoda je, da smo z zamrznitvijo plač čakali eno leto. Tudi naloge za leto 2011 so predvidene manj ambiciozno, kot so bile,« nam je povedal Mojmir Mrak.

In kako resna je grožnja, da bi bonitetne agencije znižale oceno za našo državo? Mojmir Mrak: »Slovenijo je treba gledati v okviru celotne evropske monetarne unije. Položaj ni tako dramatičen kot v nekaterih drugih državah. Upam, da bo pokojninska reforma obveljala v obliki, kot je bila sprejeta, če bi razvodenela, bi bil to problem. Takšna, kakršna je, ima še smisel in bo pozitivno delovala na agencije za ocenjevanje bonitete držav. Agencije bodo predvsem ocenjevale javne finance. Zanje bi si želel, da bi bile bolj restriktivne, s hitrejšim zniževanjem primanjkljaja. A če pogledamo v evropskem kontekstu, stvari pri nas le niso tako slabe.« Mrak pristavlja, da so nekatere stvari kljub vsemu pozitivne. »Dobro je, da nismo uvedli novih davkov ali pa zvišali stopenj DDV. Z dodatnimi davki bi lahko imeli tudi manjši primanjkljaj, a s tem naših problemov ne bi rešili.«

Pahorjeve napovedi

Premier Borut Pahor je lani za letos napovedal enoodstotno gospodarsko rast in število brezposelnih, ki ne bi preseglo 120.000. Pri izpolnjevanju obeh ciljev gre pri BDP bolj na tesno, saj se je v prvih devetih mesecih letos glede na isto lansko obdobje realno zvišal za 0,9 odstotka. Pri brezposelnih je številka »boljša« od napovedi: po včerajšnjih podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo 103.831 iskalcev zaposlitve. »Za leto 2011 si ne upam napovedati gospodarske rasti, stopnje brezposelnosti in proračunskega primanjkljaja. A ne zaradi domačih razmer, temveč zaradi dogajanja na svetovnem trgu,« je Pahor pred kratkim povedal na podjetniškem forumu.