Če se da izdelke razstaviti in zamenjati le del, so uporabni dlje
Naravi ne smemo le jemati, vključiti se moramo v naravni sistem, kjer vse kroži
Odpri galerijo
Narava je rešitve preizkušala milijardo let. Foto Roman Šipić
Ena ključnih stvari za kroženje snovi je oblikovanje. Kar 80 odstotkov izdelkov zavržemo v šestih mesecih, 90 odstotkov materialov pa postane odpadek, še preden pridejo iz tovarne. Priložnosti za izboljšanje je torej veliko.
V projektu Retrace so tudi vladne službe ugotovile, da so cenovni signali neustrezni, saj so sveže surovine izrazito podcenjene. Dober pa je primer Škotske, ki se je odločila za dolgoročno eskalacijsko lestvico davka na odlaganje odpadkov. Če je zdaj davek evro na tono, bo v nekaj letih zrasel na 80 evrov, potem na 120. To daje tudi ustrezne signale gospodarstvu.
V belgijski Flandriji so določili sedem prednostnih nalog prehoda, prva je krožno gospodarstvo. Pri tem je pomembno oblikovanje, če se da izdelke razstaviti in zamenjati le del, so uporabni dlje. Tudi zato pripravljajo tekmovanja za študente, ki iščejo rešitve za postavljene naloge. Nagrade so 1000 evrov in možnost, da rešitev pride na trg.
»Naš planet je star 4,5 milijarde let, narava pa je 1,2 milijarde let preizkušala mehanizme in sisteme. Človeštvo je zelo mlada vrsta, na srečo pa nas obdaja veliko življenja, od katerega se lahko učimo,« je povedala Saskia van den Muijsenberg iz podjetja BiomimicryNL. Pajkova nit je petkrat močnejša od jekla, za katerega morajo železo segreti na 1539 stopinj Celzija in pri tem porabijo ogromno energije in vode. Pajkova nit nastaja pri telesni temperaturi in jo je mogoče brez škode tudi pojesti.
Drugi primer so ličinke, ki izločajo neškodljivo lepilo za sestavljanje oklepa. »Padlo drevo je v naravi še koristno, nikoli ne bankrotira. Zato bi se morali večkrat vprašati, kako bi neko težavo rešila narava. Termitnjaki so zgrajeni tako, da je znotraj brez prezračevalnih naprav vedno 20 stopinj Celzija. Vetrnice, ki posnemajo plavuti kita, so zelo učinkovite pri šibkem vetru,« našteva Muijsenbergova. Primerov je še več. Pav je dejansko rjav, vendar ima njegovo perje toliko plasti, da se svetloba različno lomi in vidimo več barv. Obstajajo že družbe, ki iz ogljikovega dioksida izdelujejo gumo in iz metana plastiko. Pivovarne gojijo alge spirulina in gobe na ostankih gošče. Preproge brez lepila se držijo tal podobno kot prsti gekona.
»Da bi bile tovarne tako učinkovite kot narava? Da bi mesto delovalo kot gozd? To je biomimikrija, nov pogled na naravo. Ni ključno to, kaj lahko iz narave dobimo, predelamo in prodamo, temveč kaj se lahko od narave naučimo in kako se vključimo v naravni sistem, kjer vse kroži,« pravi Mijsenbergova.
»Ali Zemlja raste? Vsi govorimo o gospodarski rasti in spodbujamo potrošništvo, ki planetu dela veliko škodo,« opozarja Matej Feguš, direktor Donarja in dodaja, da je pri nas skrivanje značilen obrambni položaj. »Če moramo kaj skrivati, to ni dobro. Če se moraš prepričevati, da je ta rešitev boljša od druge, je enako slabo,« pravi direktor družbe, ki proizvaja večkrat nagrajene stole iz odpadnih materialov.
V projektu Retrace so tudi vladne službe ugotovile, da so cenovni signali neustrezni, saj so sveže surovine izrazito podcenjene. Dober pa je primer Škotske, ki se je odločila za dolgoročno eskalacijsko lestvico davka na odlaganje odpadkov. Če je zdaj davek evro na tono, bo v nekaj letih zrasel na 80 evrov, potem na 120. To daje tudi ustrezne signale gospodarstvu.
V belgijski Flandriji so določili sedem prednostnih nalog prehoda, prva je krožno gospodarstvo. Pri tem je pomembno oblikovanje, če se da izdelke razstaviti in zamenjati le del, so uporabni dlje. Tudi zato pripravljajo tekmovanja za študente, ki iščejo rešitve za postavljene naloge. Nagrade so 1000 evrov in možnost, da rešitev pride na trg.
Narava ima preverjene rešitve
»Naš planet je star 4,5 milijarde let, narava pa je 1,2 milijarde let preizkušala mehanizme in sisteme. Človeštvo je zelo mlada vrsta, na srečo pa nas obdaja veliko življenja, od katerega se lahko učimo,« je povedala Saskia van den Muijsenberg iz podjetja BiomimicryNL. Pajkova nit je petkrat močnejša od jekla, za katerega morajo železo segreti na 1539 stopinj Celzija in pri tem porabijo ogromno energije in vode. Pajkova nit nastaja pri telesni temperaturi in jo je mogoče brez škode tudi pojesti.
Drevesa ne bankrotirajo, tudi ko padejo, so koristna. Foto Borut Tavčar
Drugi primer so ličinke, ki izločajo neškodljivo lepilo za sestavljanje oklepa. »Padlo drevo je v naravi še koristno, nikoli ne bankrotira. Zato bi se morali večkrat vprašati, kako bi neko težavo rešila narava. Termitnjaki so zgrajeni tako, da je znotraj brez prezračevalnih naprav vedno 20 stopinj Celzija. Vetrnice, ki posnemajo plavuti kita, so zelo učinkovite pri šibkem vetru,« našteva Muijsenbergova. Primerov je še več. Pav je dejansko rjav, vendar ima njegovo perje toliko plasti, da se svetloba različno lomi in vidimo več barv. Obstajajo že družbe, ki iz ogljikovega dioksida izdelujejo gumo in iz metana plastiko. Pivovarne gojijo alge spirulina in gobe na ostankih gošče. Preproge brez lepila se držijo tal podobno kot prsti gekona.
»Da bi bile tovarne tako učinkovite kot narava? Da bi mesto delovalo kot gozd? To je biomimikrija, nov pogled na naravo. Ni ključno to, kaj lahko iz narave dobimo, predelamo in prodamo, temveč kaj se lahko od narave naučimo in kako se vključimo v naravni sistem, kjer vse kroži,« pravi Mijsenbergova.
Zemlja ne raste
»Ali Zemlja raste? Vsi govorimo o gospodarski rasti in spodbujamo potrošništvo, ki planetu dela veliko škodo,« opozarja Matej Feguš, direktor Donarja in dodaja, da je pri nas skrivanje značilen obrambni položaj. »Če moramo kaj skrivati, to ni dobro. Če se moraš prepričevati, da je ta rešitev boljša od druge, je enako slabo,« pravi direktor družbe, ki proizvaja večkrat nagrajene stole iz odpadnih materialov.
