Čehi nas po rasti plač krepko prehitevajo
V Pragi najnižja – le 1,7-odstotna – stopnja brezposelnosti med 273 regijami Unije, ugotavlja Eurostat, plače pa rekordno rastejo.
Odpri galerijo
Čehi najbolje lovijo ravnovesje med polno zaposlenostjo in rastjo plač. FOTO: Reuters
Ljubljana – Če ste povprečen delodajalec kje v Evropi, se boste morali pri iskanju novih delavcev najbolj potruditi v Pragi. V češki prestolnici dosegajo skoraj polno zaposlenost, stopnja brezposelnosti je konec lanskega leta znašala le 1,7-odstotka. To je najmanj od 273 evropskih statističnih regij, med katerimi pa so velike razlike.
Pomanjkanje usposobljene delovne sile, ki ga nakazuje nizka stopnja brezposelnosti, ima najmanj eno ugodno posledico za mnoge zaposlene in iskalce zaposlitve: to je rast plač, saj podjetja na trgu tekmujejo za najboljše in deficitarne kadre in jih poskušajo tako pridobiti kot zadržati.
Plače na Češkem so bile konec letošnjega prvega četrtletja realno kar 6,6 odstotka višje kot leto poprej, kažejo podatki ING banke. In podobno zelo solidno rast realnih plač v tej državi pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Kljub temu so stroški delovne sile na Češkem z 11,30 evra na uro še vedno kar trikrat nižji kot v Nemčiji, kjer znašajo dobrih 34 evrov na uro, zaostajajo pa tudi za Slovenijo, kjer znašajo 17 evrov na uro, izhaja iz podatkov Eurostata.
Čehi s stabilno in dolgotrajno gospodarsko rastjo pridno zmanjšujejo zaostanek za zahodno Evropo, zaradi manjših življenskih stroškov pa po življenjskem standardu in kupni moči že prehitevajo Portugalce, Grke in Slovence.
Trg delovne sile se pregreva tudi v nekaterih drugih državah, predvsem v srednji Evropi. Po zgodovinsko nizkih stopnjah brezposelnosti izstopajo regije v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Poljskem in v Združenem kraljestvu, kažejo izsledki Eurostatovega regionalnega letnega pregleda.
Na drugi strani pa južna Evropa ostaja gospodarska bolnica Evrope, čeprav so tudi tam počasi povečuje zaposlenost po zaslugi širše gospodarske konjunkture in radodarne denarne politike ECB. Po globoki strukturni brezposelnosti izstopajo Grčija, Španija in Italija, pri čemer so velike razlike med regijami znotraj posameznih držav. Zlasti v Italiji, kjer je najbolj opazna ločnica med bogatim severom in revnim jugom: stopnja brezposelnosti v bolzanski regiji znaša 3,1 odstotka, v Kalabriji pa kar 21,6 odstotka.
Povprečna stopnja brezposelnosti v Uniji je konec leta 2017 znašala 7,6 odstotka, kar je precej manj kot petimi, šestimi leti, v časih najhujše recesije. A na drugi strani ugodni trendi nekoliko zbledijo ob dejstvu, da je bilo lani v EU28 med mladimi še vedno kar 16,8 odstotka brezposelnih, pri čemer je to povprečno število, ki je v nekaterih regijah Grčije, Španije in Italije najmanj dvakrat večje.
Statistično gledano je pri nas 6,6 odstotka brezposelnih (v vzhodnoslovenski regiji jih je 6,8, v zahodni pa 6,4 odstotka), kar je manj od povprečja Unije in evrskega območja (9,1 odstotka). Tudi pri nas se trg dela pregreva, delodajalci pa iščejo nove delavce za delo v proizvodnji in storitvah tudi na tujem. A na drugi strani povprečne plače pri nas še zdaleč ne naraščajo s češkim šestodstotnim tempom: julija letos je bila povprečna neto plača v Sloveniji realno »le« 1,2 odstotka višja kot prejšnje leto.
Pomanjkanje usposobljene delovne sile, ki ga nakazuje nizka stopnja brezposelnosti, ima najmanj eno ugodno posledico za mnoge zaposlene in iskalce zaposlitve: to je rast plač, saj podjetja na trgu tekmujejo za najboljše in deficitarne kadre in jih poskušajo tako pridobiti kot zadržati.
Plače na Češkem so bile konec letošnjega prvega četrtletja realno kar 6,6 odstotka višje kot leto poprej, kažejo podatki ING banke. In podobno zelo solidno rast realnih plač v tej državi pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Kljub temu so stroški delovne sile na Češkem z 11,30 evra na uro še vedno kar trikrat nižji kot v Nemčiji, kjer znašajo dobrih 34 evrov na uro, zaostajajo pa tudi za Slovenijo, kjer znašajo 17 evrov na uro, izhaja iz podatkov Eurostata.
Čehi s stabilno in dolgotrajno gospodarsko rastjo pridno zmanjšujejo zaostanek za zahodno Evropo, zaradi manjših življenskih stroškov pa po življenjskem standardu in kupni moči že prehitevajo Portugalce, Grke in Slovence.
Pregret trg delovne sile
Trg delovne sile se pregreva tudi v nekaterih drugih državah, predvsem v srednji Evropi. Po zgodovinsko nizkih stopnjah brezposelnosti izstopajo regije v Nemčiji, Avstriji, na Madžarskem, Poljskem in v Združenem kraljestvu, kažejo izsledki Eurostatovega regionalnega letnega pregleda.
Na drugi strani pa južna Evropa ostaja gospodarska bolnica Evrope, čeprav so tudi tam počasi povečuje zaposlenost po zaslugi širše gospodarske konjunkture in radodarne denarne politike ECB. Po globoki strukturni brezposelnosti izstopajo Grčija, Španija in Italija, pri čemer so velike razlike med regijami znotraj posameznih držav. Zlasti v Italiji, kjer je najbolj opazna ločnica med bogatim severom in revnim jugom: stopnja brezposelnosti v bolzanski regiji znaša 3,1 odstotka, v Kalabriji pa kar 21,6 odstotka.
Povprečna stopnja brezposelnosti v Uniji je konec leta 2017 znašala 7,6 odstotka, kar je precej manj kot petimi, šestimi leti, v časih najhujše recesije. A na drugi strani ugodni trendi nekoliko zbledijo ob dejstvu, da je bilo lani v EU28 med mladimi še vedno kar 16,8 odstotka brezposelnih, pri čemer je to povprečno število, ki je v nekaterih regijah Grčije, Španije in Italije najmanj dvakrat večje.
In Slovenija?
Statistično gledano je pri nas 6,6 odstotka brezposelnih (v vzhodnoslovenski regiji jih je 6,8, v zahodni pa 6,4 odstotka), kar je manj od povprečja Unije in evrskega območja (9,1 odstotka). Tudi pri nas se trg dela pregreva, delodajalci pa iščejo nove delavce za delo v proizvodnji in storitvah tudi na tujem. A na drugi strani povprečne plače pri nas še zdaleč ne naraščajo s češkim šestodstotnim tempom: julija letos je bila povprečna neto plača v Sloveniji realno »le« 1,2 odstotka višja kot prejšnje leto.
