Celice mrtve mačke so v laboratoriju oživele 

O tem, kaj se dogaja z našimi telesi po smrti, razen da se življenje konča, ko prenehajo delovati pomembni življenjski organi, dejansko ne vemo natančno. Že dolgo pa vemo, da so različne celice v človeškem in živalskem telesu različno občutljive na pomanjkanje hrane in kisika, zato umrejo različno hitro.

Na splošno je veljalo, da večina celic v človeškem in živalskem telesu umre približno 6 do 12 ur po smrti. Najnovejše raziskave pa kažejo, da to najverjetneje ne drži. V lanskem letu so tako raziskovalci poročali, da jim je uspelo pridobiti žive celice iz človeškega trupla več kot deset dni po smrti, iz kostnega mozga in iz mišic. Na ljubljanski veterinarski fakulteti in v podjetju Animacel, ki se uspešno ukvarja z zdravljenjem sklepnih obolenj (vnetja sklepov, poškodbe hrustanca in sklepnih vezi) pri psih in konjih z matičnimi celicami, pa smo pred kratkim ugotovili, da celice v mrtvem telesu preživijo precej dlje, kot smo do zdaj domnevali, tudi pri živalih – konkretno pri mački.

Na lastnikovo željo smo namreč v laboratoriju sprejeli koščke mišic in kože mačke, na katero so bili lastniki zelo navezani. Čeprav se mačk za zdaj še ne da klonirati, lastniki želijo ohraniti genetski material svoje ljubljenke. Tkivo smo dobili v laboratorij štiri dni po tistem, ko je žival poginila, in takoj po prejemu smo ga nasadili v posebna gojišča za gojenje celic. Preizkusili smo več gojišč in različne priprave tkiva, toda prvih nekaj dni nismo v laboratorijskih posodicah videli nobenih celic, tako da smo že skoraj obupali in prenehali z gojenjem. Nato pa smo po sedmih dneh v enem od gojišč opazili nekaj, kar so bile nedvomno žive celice. Navdušenje je bilo veliko in v nadaljnjih dveh tednih nam je uspelo pripraviti dovolj veliko količino celic, da smo jih zdaj že globoko zamrznili. Zamrznjene celice imajo zelo dolgo življenjsko dobo, preživijo lahko zagotovo več desetletij, tako da so celice umrle mačke zdaj varno spravljene, s tem pa je ohranjen njen genetski material.

Morda se zgodba zdi nekoliko nenavadna in marsikdo bo dejal, da gre le za kaprice lastnikov domačih živali. Vendar pa ima to odkritje lahko tudi velik uporaben potencial. Eno takšnih področij je zanesljivo ohranjanje ogroženih živalskih vrst. Divjih živali, ko so še žive, ne moremo vznemirjati z jemanjem koščka tkiva, saj je to lahko zelo stresno, poleg tega rana pomeni nevarnost za okužbo. Z našo metodo pa bi lahko pridobili celice posameznih živali ogroženih vrst po njihovi smrti in tako ohranjali njihov genetski material. Druga možnost, o kateri so razpravljali raziskovalci ob pridobitvi celic iz človeških trupel, pa je njihova morebitna uporaba za zdravljenje, podobno kot danes uporabljamo celice živih darovalcev.

Seveda so se postavila tudi številna nova vprašanja. V prihodnosti bomo tako poskušali ugotoviti, katere so te celice, ki so zrasle iz tkiva štiri dni mrtve mačke; glede na njihovo obliko domnevamo, da smo pridobili vsaj dve različni vrsti celic. Prav tako je vprašanje, kje v tkivu se takšne dolgožive celice skrivajo, v katerih tkivih in koliko časa po smrti so lahko še žive. Zelo pomembno pa je tudi vprašanje lastnosti teh celic, saj so morda to matične celice, kar bi lahko pomenilo nov vir matičnih celic za morebitno uporabo v regenerativni medicini v prihodnosti.

***

Prof. dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in Animacel