Celoviti integrirani sistemi za vitko proizvodnjo

V Sloveniji so nekatere panoge, predvsem avtomobilska, farmacevtska ter delno kemijska, živilska in industrija izdelkov za široko potrošnjo dokaj dobro avtomatizirane, na nekaterih drugih področjih pa zaostajamo za razvitimi. Pri nekaterih kar precej. Predvsem zaradi pomanjkanja denarja, razvojnih ambicij in napačnih odločitev.

Razvitost avtomatizacije v Sloveniji sledi z manjšim ali večjim zamikom razvoju avtomatizacije v Evropi. Stopnja avtomatizacije je pogojena z razvitostjo gospodarstva, v Sloveniji pa delno tudi z neurejenimi lastništvi podjetij in posledičnim nerazumevanjem uprav o nujnosti razvoja in investicij v posodobitve proizvodnje. Največji zaostanek za razvitimi državami je pri uporabi celovitih integriranih sistemov vodenja in nadzora proizvodnih procesov, ki so orodje za dosego vitke proizvodnje.

Slovenska podjetja, ki uspešno tekmujejo na globalnem trgu, so običajno avtomatizirana na podoben način, kot podjetja v tujini. Bolj so avtomatizirane tudi nekatere panoge, kjer so zelo pomembne velike serije, visoka kakovost, velike ponovljivosti, kratki časi, hitrost operacij, nizki stroški in kjer ni možnosti za veliko ročnega dela ali kjer so lahko človeške napake usodne. To so panoge z veliko dodano vrednostjo. Vse ostalo je pri nas bolj v povojih, ker imamo veliko poceni delovne sile, kar lastnike odvrača od investiranja v avtomatizacijo.

Sistem za avtomatizacijo in informatizacijo

»Za visoko stopnjo avtomatizacije morata biti izpolnjena dva pogoja. Na eni strani moramo imeti ambicioznega uporabnika, ki se zaveda pomena in pridobitev avtomatizacije in ima denar za investicijo, na drugi pa moramo imeti kakovostne ponudnike sistemov, ki jih običajno imenujemo sistemski integratorji,« pravi član uprave in direktor marketinga in prodaje v podjetju Metronik dr. Saša Sokolić.

Naloga sistemskih integratorjev je, da učinkovito razvijejo in uvedejo kakovosten sistem avtomatizacije in informatizacije ter da pri tem uporabijo ustrezne tehnologije. Večjih sistemskih integratorjev imamo v Sloveniji kar nekaj, najuspešnejši pa so tisti, ki so specializirani za določene procese ali za določeno panogo. Na tistih področjih, kjer z avtomatizacijo zaostajamo, gre običajno za pomanjkanje razvojnih ambicij ali pomanjkanje denarja pri uporabnikih.

»Če razvitost avtomatizacije razumemo kot njeno uporabo v podjetjih, v Sloveniji precej zaostajamo za razvitim delom sveta. V različnih slovenskih podjetjih je ta zaostanek različen,« pravi vodja avtomatike v podjetju Inea mag. Boris Žnidarič in dodaja: »Vzroka za to sta vsaj dva. Zaostajamo zato, ker ni bilo ustreznih investicij v obdobju samostojne Slovenije in zato, ker je v tem času propadlo veliko podjetij (Metalka, Tam, Litostroj ...), ki so bili nosilci naprednih tehnologij in s tem povezane avtomatizacije. Če razvitost razumemo kot potrebna znanja in sposobnost naših ljudi za uvajanje avtomatizacij v industrijo in glede na izkušnje, ki jih imamo z delom v tujini, pa smo primerljivi z razvitim svetom. To je zelo dobro in to moramo ohraniti.«

Premalo vlaganj v sodobne tehnologije

Avtomatizacija je v tesni povezavi z vlaganji. Za večino slovenskih podjetij velja, da ne vlagajo dovolj v sodobne tehnologije, avtomatizacijo, itd. »Velik problem so sredstva za investicije. Vzrok je znan: denar, ki bi ga morala slovenska podjetja porabiti za investicije, se je porabil za neuspešne tajkunske prevzeme teh podjetij. Posledice so grozljive: propad dobrih podjetij, izgube delovnih mest ... So pa tudi podjetja, ki so svetle izjeme in primerno investirajo v razvoj v daljšem časovnem obdobju in bi jih bilo vredno posnemati,« pravi Boris Žnidarič.

Avtomatizacija mora zagotoviti boljšo ekonomiko na proizvodni liniji, kar pomeni, da je stopnja avtomatizacije pogojena z njenimi ekonomskimi učinki. »V avtomatizacijo vlagajo predvsem tista podjetja, ki imajo jasne cilje pri doseganju konkurenčnosti na svetovnem trgu. Podjetja v koncernu Kolektor se vsekakor eden takih primerov,« pravi vodja programa industrijske tehnologije v podjetju Kolektor Sisteh Marko Mandelj in dodaja, da se v Sloveniji še vedno čuti krizna miselnost v podjetjih in nejasna strategija, kar ima za posledico manjša vlaganja v sodobno proizvodnjo. Urejena podjetja, v domači ali tuji lasti, pa že leta gradijo sodobne proizvodnje, katerih neločljiv del je tudi avtomatizacija. »Splošno lahko zaključimo, da podjetja v Sloveniji premalo vlagajo v opremo, ki bi jim izboljševala konkurenčnost na trgu, izvzeta so najboljša podjetja.«

Rešitve z večjo dodano vrednostjo

Za uspešno avtomatizacijo je treba povezati številna znanja, stroke in poklice. Gre predvsem za inženirje za elektrotehniko, strojništvo, računalništvo in mehatroniko. »Zelo pomembno je, da inženirji obvladajo tehnologije vodenja procesov in informacijske tehnologije. Delo poteka projektno, inženirji pa so velikokrat v stiku z uporabniki sistemov, kar zahteva nekatera dodatna znanja. Panoga je zelo interdisciplinarna in od inženirjev zahteva nenehno izobraževanje. Ko pridejo v Metronik mladi inženirji neposredno s fakultet, potrebujejo še precej dodatnega izobraževanja, preden jih usposobimo za samostojno delo na projektih avtomatizacije,« razlaga Saša Sokolić. Metronik kot sistemski integrator svoje rešitve uvajajo v proizvodna podjetja, večje zgradbe in infrastrukturne objekte. Največ sodelujejo s farmacevtskimi podjetji v Sloveniji in širši regiji. »Razvoj gre v smeri nadgradnje klasičnih sistemov avtomatizacije z informacijskimi rešitvami za analizo procesnih podatkov. Teh podatkov je običajno zelo veliko, podjetja pa iz njih le s težavo izluščijo koristne informacije,« dodaja Sokolić.

Inea deluje pri kompleksnejših rešitvah avtomatizacije z večjo dodano vrednostjo. Žal je takšnega dela pri nas premalo za vse, ki se ukvarjajo s tem. Zato veliko dela v tujini, na vseh celinah. »Ker izhajamo iz Instituta Jozef Stefan in želimo ohraniti tehnološko ostrino, se v okviru zmožnosti ukvarjamo tudi z razvojno raziskovalnim delom,« dodaja Boris Žnidarič.

Za vsak uspešen projekt avtomatizacije je potrebno skrbno načrtovanje od zgoraj navzdol, jasno definiranje ciljev, rokov, postavitev ekip z ustreznim in preverjenim znanjem ter prakso, dobrim poznavanjem ljudi in sredstev, s katerimi se bo to naredilo. Šele nato pridejo zadolžitve ustreznih ljudi za posamezne podsklope.