Cene elektrike lani stabilne, cene plina sezonsko nihale

Povprečne cene električne energije za gospodinjstva v EU so se v drugem polletju 2025 rahlo zvišale, in to na račun višjih dajatev. Cena plina je bila višja kot v prvem polletju in nižja kot v istem obdobju lani – to je sezonsko nihanje, ki je bilo ob energetski krizi v letih 2022–2023 začasno prekinjeno, je objavil Eurostat.

Povprečna cena električne energije za gospodinjstva – upošteva se gospodinjstvo s porabo med 2,5 in 5 megavatnimi urami (MWh) na leto – je vključno z vsemi dajatvami v drugem polletju lani znašala 289,60 evra za MWh, kar je 0,8 odstotka več kot v prvem polletju lani in 0,3 odstotka več kot v drugem polletju predlani.

»Cenovne ravni ostajajo precej nad ravnmi izpred energetske krize leta 2022,« je v objavi zapisal evropski statistični urad. Podražitev v lanskem letu je bila posledica višjih dajatev, ki so se glede na prvo polletju zvišale tako v absolutnem smislu (z 80,40 na 83,70 evra za MWh) kot v deležu končnega računa (s 27,9 na 28,9 odstotka). Same cene električne energije, torej pred obdavčitvijo, so bile nekoliko nižje, z višjimi dajatvami pa so se končne cene na položnicah za odjemalce zvišale. Najvišjo ceno z vključenimi vsemi dajatvami so imele Irska (404,20 evra na MWh), Nemčija (386,90 evra) in Belgija (349,90 evra), najnižjo Madžarska (108,20 evra), Malta (128,20 evra) in Bolgarija (135,50 evra).

V Sloveniji je cena znašala 243,10 evra za MWh, kar je 17,2 odstotka več kot v prvem polletju in 4,4 odstotka več kot v drugem polletju predlani. Cene so glede na prvo polletje najbolj porasle v Romuniji (+58,6 odstotka), Avstriji (+34,3 odstotka) in na Irskem (+32,7 odstotka). Najbolj so se znižale na Cipru (–14,7 odstotka), v Franciji (–12,5 odstotka) in na Danskem (–11,9 odstotka).

Povprečna cena za negospodinjske odjemalce – upoštevani so srednje veliki z letno porabo med 500 in 2000 MWh – v EU brez DDV, a z dajatvami, ki jih ni mogoče dobiti povrnjenih, je v drugem polletju znašala 183,70 evra za MWh, kar je 3,5 odstotka manj kot v prvem polletju in 5,4 odstotka manj kot v drugem polletju predlani. Najvišja je bila cena na Irskem (255,20 evra) in na Cipru (242,90 evra), najnižja pa na Finskem (74,80 evra) in Norveškem (82,70 evra). V Sloveniji je znašala 150,30 evra za MWh oziroma 3,3 odstotka manj kot v prvem polletju in 16,6 odstotka manj kot v drugem polletju predlani.

Kakšna je bila cena plina

Povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjstva – z letno porabo med 20 in 200 gigajouli (med 5,6 in 56 MWh) – z vsemi dajatvami je v prvem polletju znašala 122,80 evra za MWh, kar je 7,4 odstotka več kot v prvem polletju in 1,3 odstotka manj kot v istem obdobju predlani, je ločeno objavil Eurostat.

»V drugem polletju leta 2025 se je pri cenah plina za gospodinjstva v EU nadaljevalo sezonsko nihanje, ki je bilo značilno za obdobje pred krizo leta 2022. Ta vzorec pa je bil prekinjen v letih 2022 in 2023,« je zapisal evropski statistični urad.

Najvišje cene so imele Švedska (209,20 evra za MWh), Nizozemska (171,90 evra) in Italija (148,10 evra), najnižje Madžarska (34 evrov), Hrvaška (54,30 evra) in Romunija (56,60 evra). V Sloveniji je cena z vsemi dajatvami znašala 99,80 evra za MWh, kar je 2,6 odstotka več kot v prvem polletju in 5,4 odstotka več kot v predlanskem drugem polletju. Največji delež dajatev v končni ceni so imele Nizozemska (51,8 odstotka), Danska (48,9 odstotka) in Švedska (35,9 odstotka), najnižjega Hrvaška (4,8 odstotka), Grčija (8,1 odstotka) in Belgija (16,5 odstotka). V Sloveniji je znašal okoli 24,8 odstotka.

Za negospodinjske odjemalce plina je povprečna cena brez DDV, a z dajatvami, ki jih ni mogoče dobiti povrnjenih, v drugem polletju znašala 60,50 evra za MWh oziroma 8,3 odstotka manj kot v prvem polletju in 5,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Najvišja povprečna cena je bila na Švedskem (106,50 evra) in v Lihtenštajnu (po predhodnih podatkih 93 evrov), najnižja v Bolgariji (41,40 evra) in Grčiji (42,40 evra). V Sloveniji je znašala 57,70 evra za MWh, kar je 9,4 odstotka manj kot v prvem polletju in 0,2 odstotka manj kot v predlanskem drugem polletju.

STA