Cestninske ovire bodo padle z elektroniko

Ljubljana – Danes se končuje Darsov razpis za izdelavo projektne dokumentacije za rušitev in preureditev cestninskih postaj. Izbrani izvajalec bo imel po podpisu pogodbe – ki bo sledil nepredvidljivo dolgemu revizijskemu postopku – osem mesecev časa za delo. Sledil bo razpis za novo ureditev sedanjih cestninskih postaj.

Končno rešitev z odstranitvijo vseh cestninskih postaj bomo v Sloveniji dočakali šele z uvedbo predvidoma elektronskega, vsekakor pa interoperabilnega, cestninjenja v prostem prometnem toku za težja vozila – tovornjake in avtobuse. To naj bi po nekajkratnem prestavljanju rokov za nekaj let prejšnja evropska komisija lani od držav članic EU terjala oktobra 2014. Torej prejšnji mesec.

Pa ni bilo ne elektronskega cestninjenja ne informacije o morebitnem opominu. So se v Bruslju pač ukvarjali sami s seboj – še za Nemčijo in njene vinjete za tujce ni bilo posebnega interesa. Skratka: v Sloveniji tovornjakov še ne cestninimo s sodobnim elektronskim sistemom. ABC to pač ni. Še več! Petnajst mesecev po razveljavitvi prejšnjega razpisa nov niti še objavljen ni bil.

V začetku letošnjega julija sta se Dars in takratno za promet pristojno ministrstvo žogala z vprašanjem, kaj je bilo prej kura, pardon, zakon ali jajce, razpis. In tudi z odgovorom, ali je 8. oktober 2014 zavezujoč ali ne. Ministrstvo je pojasnjevalo, da lahko Dars objavi razpis brez spremembe zakona in da datum ni zavezujoč.

Cestninjenje

Žoganje se nadaljuje tudi jeseni. Na preimenovanem ministrstvu za infrastrukturo (MzI) pravijo, da se dogaja, da pripravljajo celovito zakonodajo, ki bo upoštevala vse evropske zaveze. Pri elektronskem cestninjenju tovornih vozil zagovarja MzI tehnološko nevtralnost, ko bo omogočena prijava vsem ponudnikom. Odločitev je padla že v času Pahorjeve vlade, strategija pa je nastajala v času prve Janševe vlade. Na ministrstvu pričakujejo, da bo na razpis, ki ga mora pripraviti Dars, prišlo več ponudb, njihove cene pa bodo ugodnejše. Čim nižja cena, pomembna v kriznem času, ob sprejemljivi kakovosti.

V MzI ob tem ponovno opozarjajo, da imamo v Sloveniji »že vzpostavljen elektronski cestninski sistem za tovorna vozila, in sicer t. i. sistem cestninjenja ABC«. Njegova težava je mikrovalovna frekvenca 2,45 GHz, ki ni v skladu z evropsko direktivo iz leta 2004. Ena od možnosti je nadgradnja na frekvenco 5,8 GHz. »V trenutnih razmerah je zagotovo pomemben finančni vidik investicije, saj je zelo pomemben končni učinek, ki ga dobimo ob določenem finančnem vložku.« V MzI zato podrobno proučujejo vse možnosti, tudi zato je datum uvedbe elektronskega cestninjenja težko napovedati.

Temu proučevanju bo moral slediti tudi razpis, ki ga bo pripravil Dars, upravljavec cestninskih cest in naročnik sistema. MzI se ne bo vpletal v dokumentacijo, niti v zavarovanja, zaradi katerih je sredi leta 2013 padel prejšnji razpis, oziroma izbor Kapscha. Na MzI še pojasnjujejo, da lahko Dars, ne glede na odprto zakonodajo in dileme o tehnologiji »aktivnosti v zvezi z objavo javnega razpisa izvaja hkrati s pripravo relevantne zakonodaje, saj je ... s strokovnega vidika aktivno vključen v pripravo le-te, zato tudi pozna rešitve, ki jih namerava predvideti nova zakonodaja na področju cestninjenja«.

In kaj če parlament ne bo sprejel predlagane zakonodaje? V državni avtocestni družbi pojasnjujejo, da je razpisna dokumentacija sicer pripravljena, rok za objavo razpisa pa še ni določen. Objavi že tretjega razpisa bosta seveda sledila nekajmesečno zbiranje ponudb – v drugo je imel Dars nato dva meseca časa za oceno – in nato izbor najugodnejšega ponudnika. Možnosti za revizijske zahtevke je veliko: od pripomb na razpisno dokumentacijo do nestrinjanja z izbranim izvajalcem. V Darsu predvidevajo, da bodo postopki od objave do podpisa predvidoma trajali nekaj mesecev. Sama uvedba pa, dodajmo, tudi vsaj nekaj mesecev, morda manj kot eno leto.

Cestninske postaje

Ob razpisu za odstranitev cestninskih postaj se je treba nekoliko vrniti v preteklost. Leta 2012 je takratna Janševa vlada od Darsa ultimativno zahtevala rušenje »mitnic« – in ga dosegla z zamenjavo poslovodstva Darsa, ki je opozarjalo, da bi bilo dvakratno delo neracionalno in da bi kazalo počakati na uvedbo elektronskega cestninjenja za tovornjake. Za celovito preureditev Loga za hitrosti 80 na mokrem in 100 kilometrov na uro na suhem vozišču je bil že leta 2008 pripravljen pilotni projekt, ki je bil nato 2012 posodobljen. Predvidena cena pa je bila zelo visoka, milijonska.

Minister Zvone Černač je dosegel, da je Dars porušil srednje cestninske hišice, promet osebnih vozil na večini cestninskih postaj pa se je pospešil s 40 na 60 kilometrov na uro. (Na Vranskem je na primer premalo prostora, zato so cestninske postaje ostale). Promet se je res pospešil, o večjih nezgodah ni poročil. Seveda pa cestninskih postaj niso porušili za napovedanih štirideset tisočakov.

Na Logu in Torovem so se dela lotili na horuk: na ministrstvu so za Log potem, ko so na Darsu želeli delati celovito, kar sami objavili razpis, ga potem preklicali in pojasnjevali, da bodo stroški tako ali tako minimalni, saj dela lahko opravijo kar Darsove tehnične službe. Po dveh letih je mogoče zapisati, da naj bi preureditev na cestninski postaji Log stala okrog četrt milijona evrov brez dedeveja, na Torovem pa okrog 170 tisočakov brez DDV. Pri ostalih petih odstranitvah kioskov sredi avtoceste se je delalo z javnimi naročili, cene brez davkov pa so bile od 310.000 do 390.000 evrov. Za vseh sedem skupaj okrog 2,2 milijona evrov, brez DDV.