Čiščenje v gradbeništvu je neizogibno

Ljubljana – Težave slovenskega gradbeništva se v nasprotju z gradbeno dejavnostjo EU, ki že kaže nekatera znamenja izboljšanja, še povečujejo. Proces čiščenja panoge je zato neizogiben, pravi ekonomist Bogomir Kovač. V velikih težavah so se znašli tudi mali in srednji gradbeni podizvajalci, predvsem tisti, ki so bili vezani na velika slovenska gradbena podjetja, kot sta Vegrad, ki je v stečaju, ter SCT, ki je vložil predlog za prisilno poravnavo.

Franc Bukovec, predsednik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, upa, da zaradi prevelike odvisnosti od velikih, ki zdaj propadajo, ne bo propadlo še več drugih in dobrih, ki se še držijo nad vodo. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS se je vrednost gradbenih del, opravljenih v oktobru 2010, zmanjšala za skoraj 18 odstotkov v primerjavi z oktobrom 2009, ki pa je bil eden najslabših predlanskih mesecev, saj se je vrednost gradbenih del takrat zmanjšala za več kot 28 odstotkov v primerjavi z oktobrom 2008, ko so slovenska podjetja prvič zaznala znamenja krize.

Vrednost gradbenih del je rekordno vsoto 3,5 milijarde evrov dosegla leta 2008, nato se je leta 2009 zmanjšala za 21,6 odstotka in zdrsnila na 2,8 milijarde in lani v devetih mesecih še za 17,6 odstotka na 2,4 milijarde. Po oceni Jožeta Renarja, direktorja Združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, se bo letos gradbena dejavnost osula še za približno sedem odstotkov in končala pri slabih 2,2 milijarde evrov, kar je le za malenkost več kot leta 2005. Hkrati se je zmanjševalo tudi število zaposlenih, ki je bilo največje, nekaj več kot 92.170, oktobra 2008, do oktobra lani pa se je zmanjšalo za več kot 15.000 in se ustavilo pri 77.128 zaposlenih. Ocene kažejo, da se število zaposlenih kljub temu ni zmanjševalo v skladu z manjšim obsegom gradbenih del, zaradi česar ekonomist Jože P. Damijan napoveduje, da bo letos po konservativnih ocenah brez dela ostalo vsaj še od pet do sedem tisoč gradbenih delavcev.

Majhni ne morejo brez velikih

Kriza je pokazala na resne strukturne probleme gospodarstva. Zanesljivo bodo delo in kapital preusmerili v nove panoge, nekatere panoge bodo izumrle ali se zmanjšale. Gradbeništvo se bo zanesljivo zmanjšalo, to je dejstvo, in vlada lahko pomaga z nekaterimi naložbami, napoveduje ministrica Darja Radić. Menda nameravajo obnoviti precej domov za ostarele. Čaka tudi energetska sanacija javnih stavb: lani so začeli obnavljati bolnišnice, zdaj so na vrsti srednje šole ter izobraževalne ustanove vse do univerz. Menjava oken je že tak ukrep, ki je namenjen predvsem malemu gospodarstvu, ki bo tudi v gradbeništvu moralo internacionalizirati svojo dejavnost – znanje ima. Saj ni treba prav daleč: z odprtjem trga storitev v EU se odpirajo trgi, oddaljeni dve uri vožnje. Vendar bodo posamezniki težko kaj dosegli. Za tuje trge se bodo morali povezati in v konzorcije povabiti dobre inženirske organizacije.

Težava je, ker mala in srednja gradbena podjetja na tujih trgih ne morejo konkurirati. Na tujih tenderjih lahko konkurirajo le kakšna tri velika slovenska gradbena podjetja z referencami in s seboj potegnejo še nekatera druga. Zato so po mnenju Bogomirja Kovača edina priložnost investicijski projekti v Sloveniji, na katere bi se vezal velik del gradbene operative in se povezal v podjetniške grozde. S tem bi lahko rešili gradbeništvo, meni Kovač.

Obrtniki bodo šli v grozd

Grozdenje kot eno možnih rešitev vidi Franc Bukovec, predsednik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije: »V preteklih letih nam je šlo predobro, da bi razmišljali o čem podobnem, zdaj pa je to ena izmed možnih rešitev.« Konkretneje sodelujejo z Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (Japti). Pogovarjali so se s konzularnim predstavnikom BiH, da bi skupaj nastopali na tretjih trgih, predvsem v muslimanskih državah, kot sta, Alžirija, Libija in Maroko, s katerimi ima BiH dobre prijateljske in politične odnose, ima tam gospodarska predstavništva in bančne povezave. Z Japtijevo pomočjo bi izbrali ustrezne interesente za posle v teh državah, enaka zgodba pa bi potekala tudi na bosanski strani. »Zbornica bi združila zainteresirane člane, ki bi kot grozd delovali na projektu, Japti pa bi poskrbel, da bi SID banka in druge ustanove z jamstvi poskrbele za zanesljiv nastop,« razlaga Bukovec.

Za zdaj je ustanavljanje grozda še v začetni fazi. Pripravili so že vprašalnik za preverjanje interesa med člani zbornice, ki ga bodo v tednu dni razposlali. Grozd bi bil stalen in bi se aktiviral po posameznih projektih, ki bi zahtevali tovrsten pristop. »Trije smo za grozd zelo zagreti, pričakujemo pa odziv od 40 do 50 članov. Samo doma čakati na delo in tarnati ne gre, zato je treba kaj ukreniti,« pravi Franc Bukovec.