Gost podkasta Supermoč je bil tokrat Ivo Boscarol – podjetnik, vizionar in pionir letalstva. Ustanovitelj Pipistrela je svojo kariero začel v majhni delavnici v Ajdovščini, a jo je z inovacijami na področju ultralahkih in električnih letal popeljal na svetovni zemljevid.

Prodaja Pipistrela ameriškemu velikanu Textron je bila prelomnica, po kateri se je Boscarol preusmeril k družbeni odgovornosti. Njegove donacije in projekti jasno kažejo, da ga žene ne le podjetniški uspeh, temveč tudi želja po boljšem svetu in trajnostnem razvoju.

Inovacije, tveganja in civilizacijska krhkost

Ko beseda nanese na umetno inteligenco, Boscarol ne skriva skrbi. »Civilizacija je blizu izumrtju,« opozarja – ne zaradi asteroidov, temveč zaradi tehnologije, ki lahko uide izpod nadzora. Kibernetska varnost, pravi, ni tehnična podrobnost, ampak vprašanje preživetja. To še posebej velja za mobilnost prihodnosti, od letečih taksijev do potencialne teleportacije.

Njegov pogled na prihodnost je hkrati vizionarski in skrb vzbujajoč: inovacije so gonilo napredka, a brez etike in varnostnih mehanizmov lahko postanejo orodje uničenja. Boscarol postavlja vprašanje, ki bi ga morala postaviti vsaka družba: ali smo pripravljeni na posledice lastnih izumov?

Odiseja – vesolje vsebin v Ljubljani

Ko se iz prihodnosti vrnemo v sedanjost, Boscarol razkrije svoj najnovejši projekt – Odisejo. To ni zgolj stavba, temveč »vesolje vsebin«: kino, kongresi, zabavne prireditve, celo izbor Miss Universe.

»Ženska ni le lepota – je celota,« poudarja in tako poskuša preseči klišeje ter ustvariti kulturno-poslovni center, ki bo Slovenijo postavil na zemljevid sveta in predvsem povezal Slovence. Odiseja je metafora: prostor, kjer se prepletata estetika in podjetništvo, kjer se lokalno sreča z globalnim.

Slovenska mentaliteta: uspeh kot greh

»Slovenci vse oprostimo – razen uspeha.« Kot pove v podkastu Supermoč, v  narodovi zavesti vidi dediščino hlapčevstva, ki se kaže kot zavist in nezmožnost sprejemanja junakov. »Nimamo realnih junakov iz mesa in krvi,« pravi in pojasni, da ravno to zavira kolektivno samozavest naroda. Ta družbeni vzorec se neposredno povezuje tudi z izzivi mladih, ki iščejo priložnosti drugje.

Mladi in kroženje možganov

Tema izseljevanja mladih pri Boscarolu izvira iz osebne izkušnje. Slovenski izobraževalni sistem daje brezplačno znanje, a mnogi se po študiju v tujini ne vrnejo. Njegov predlog: mladi naj gredo, a naj se vrnejo – z izkušnjami, idejami, kapitalom. Le tako lahko družba profitira od investicije v znanje.

Ajdovščina kot primer ekosistema

Boscarol pogosto ponosno omenja Ajdovščino, ki je s sodelovanjem bank, lokalne skupnosti in podjetnikov postala inkubator inovacij. Tudi v času kriz so tam nastajali preboji. To dokazuje, da Slovenija ni obsojena na centralizacijo – da lahko tudi majhna mesta ustvarijo globalne zgodbe.

Mobilnost prihodnosti

Kot pionir letalstva Boscarol realno ocenjuje, zakaj leteči taksiji še niso realnost: kibernetska varnost. »Če nekdo vdre v sistem, so posledice lahko katastrofalne,« opozarja. A v isti sapi govori o teleportaciji, za zdaj znanstveni fantastiki, ki pa jo vidi kot logično nadaljevanje tehnološkega razvoja. Če lahko informacije potujejo s svetlobno hitrostjo, zakaj ne bi nekoč tudi ljudje?

Ljubezen kot redka valuta

Presenetljivo je, da Boscarol razmislek o prihodnosti sklene z najbolj univerzalnim pojmom: ljubeznijo. V svetu individualizma in tehnološke norije postaja, pravi, to redka dobrina. »Ljubezen je edino, kar lahko ohrani humanost,« dodaja. Normalnost je po njegovem mnenju postala deviacija – vsi želimo biti drugačni, a v tem procesu izgubljamo vrednote, ki nas delajo ljudi.

Zakaj je Boscarol še vedno pomemben glas

Boscarol ni tipičen podjetnik. Govori o Miss Universe in teleportaciji v isti sapi, opozarja na kibernetske grožnje in hkrati na pomanjkanje ljubezni. Njegova Odiseja je več kot arhitekturni projekt – je metafora za Slovenijo: majhna država, ki išče svoje mesto v svetu, ujeta med lokalno zavist in globalne izzive.

Celoten pogovor poslušajte v podkastu Supermoč.