Cvetka Selšek: »Prepričana sem, da je bilo 2013 zadnje leto izgub«

Ljubljana – Slovenske banke so lani pridelale za 3,2 milijarde evrov izgub. Odstotek te vsote so pridelali v banki SKB, ki ima sicer osem odstotkov trga pri depozitih in posojilih. O vzrokih in načrtih smo se pogovarjali s predsednico upravnega odbora SKB Cvetko Selšek.

Gospa Selšek, banka SKB velja za solidno in lani ni bila zajeta v preglede in stresne teste. Ste pa lani ustvarili 31 milijonov izgube – kako to?

SKB ostaja zelo kakovostna in varna banka. Izguba, ki jo bomo v celoti pokrili iz zadržanih dobičkov, je izključno rezultat povečanih previdnostnih slabitev, ki smo jih naredili v letu 2013 zaradi poslabšanih razmer v gospodarstvu in večjega padca BDP, kot je bil pričakovan. To poslabšanje je bilo večje od naših poprejšnjih ocen, predvsem pri velikih podjetjih, saj so nekatera terjala refinanciranje svojih posojil. Refinanciranje pa velikokrat zahteva tudi previdnost in slabitve, pa četudi so dana posojila tistim delom korporacij, ki so proizvodni in ni skrbi, da proizvodnja ne bi tekla naprej. Zaradi gospodarskih razmer so se poslabšale tudi razmere pri manjših podjetjih. Ravnali smo po pravilih, ki jih narekuje naša matična Skupina Société Générale v primerih, ko pride do takšnega poslabšanja. A SKB ima izjemno kapitalsko moč. Po pokritju izgube imamo še vedno 13,57-odstotno kapitalsko ustreznost, sestavljeno iz kapitala najboljše kakovosti, ki nam omogoča rast še naprej. Ponosni smo, da imamo več kot 8-odstotni tržni delež pri posojilih, kar je več, kot je naš delež v bilančni vsoti bančnega sistema. Imamo tudi 8,3-odstotni tržni delež pri depozitih, ki se je lani, tako kot posojila, povečal za eno odstotno točko. To pomeni, da nam stranke zaupajo in tega zaupanja ne bomo izneverili. Narejene slabitve pomenijo le čvrstejšo podlago za poslovanje banke.

Kako kaže poslovanje v letu v 2014? Se bodo razmere stabilizirale?

Dolgo smo opozarjali, da je v Sloveniji zelo velik problem prevelika zadolžitev podjetij. Ta problem se je pokazal v bilancah bank. Zato smo prišli v položaj, ko je morala vanj poseči tudi država in stresni testi so pokazali resnično stanje. Mi in na primer Banka Koper, ki je podobne velikosti, resda nismo opravljali stresnih testov. Po svoje mi je žal, da jih nismo, saj vem, da bi ta izpit položili brez težav. Naša moč je v tem, da imamo svoj sistem ocenjevanja tveganj, ki je zelo podoben tistemu, ki je bil uporabljen pri stresnih testih. Težava v prezadolženosti predvsem velikih podjetij se nato kaže po lestvici navzdol, povzroča težave tudi pri podizvajalcih, ki so manjša podjetja. Poleg tega je kritično tudi, da številna majhna podjetja ne znajo upravljati s svojimi bilancami. Ne zavedajo se, da je treba biti pozoren predvsem do svoje lastne bilance, da ni vseeno, kaj počneš s svojo lastnino. Bilanco moraš imeti takšno, da omogoča sodelovanje z banko, pri čemer je ključno, da nisi prezadolžen in imaš dovolj kapitala. Podjetja v Sloveniji niso bila pozorna na to. Tista, ki z nami že dlje sodelujejo in so naše dobre stranke, so se tega že naučile in z njimi zelo dobro sodelujemo.

Se lahko prezadolžena podjetja postavijo na noge z istimi lastniki, ki so jih spravili v težave?

Vsaj velika podjetja z istimi lastniki zagotovo ne, saj jih lastniki doslej niso bili sposobni dokapitalizirati. To pomeni, da je treba vzeti pot pod noge in poiskati novo lastništvo, bodisi doma bodisi na tujem. Če obstaja kombinacija domačega in tujega lastništva je to najbolj dobrodošlo, če pa to ni mogoče, je boljše tuje lastništvo kot takšno, ki ne omogoča razvoja. Pri velikih podjetjih so zdaj problemi dovolj dobro identificirani in v naši banki ne pričakujemo, da bodo z njimi še kakšne dodatne težave. V letu 2014 zato pričakujem, da bo naše poslovanje normalno in ugodno. Začenjajo se kazati tudi nekateri pozitivni elementi in počasi začenjajo nad negativnimi prevladovati pozitivne zgodbe. Prepričana sem, da je bilo 2013 zadnje leto izgub – to se kaže tudi v bančnih bilancah –, leto 2014 pa že leto, ko se bo spet začel kazati napredek. Sicer šele v drugi polovici – saj se mora, da obrneš slabe trende in se to pokaže tudi v bilancah, zgoditi veliko dobrih stvari. Najbrž bomo leta 2015 začeli ustvarjati dobičke. To kažejo tudi naše projekcije, namreč, da bosta leti 2015 in 2016 prinesli bolj normalno poslovanje tudi v bančništvo.

Državne banke smo dokapitalizirali s tremi milijardami evrov, gospodarstveniki pa opozarjajo, da krčijo posojila. Bankirji po navadi pravite, češ denar imamo, ni pa dobrih projektov.

Imate povsem prav. Podjetje mora imeti bilanco, na podlagi katere je sposobno sodelovati z banko. Povedano preprosto, podjetje potrebuje ustrezen kapital, ne sme biti prezadolženo. Dobro vodstvo v slabem podjetju bo najprej poiskalo dodaten kapital. Doma ali na tujem. In dokler se to ne bo zgodilo, v bankah ne bo dobilo posojila. Očiščene banke ne morejo dajati posojil podjetjem, ki sama nimajo očiščenih bilanc.

V Sloveniji je preveč bank, ocene so, da je mogoče pri nas prostora za pet bank. Bo SKB sodelovala v kakšni bančni konsolidacijski zgodbi?

Tu je Slovenija v specifični situaciji. Že leta smo mnogi, bila sem ena od njih, govorili, da je bank pri nas preveč. Precej nas je bilo, ki smo dajali pobude za povezovanje, a žal brez uspeha.

Da bi se povezali z NKBM ...

Pa še prej z Abanko, toliko je bilo tega, da smo že pozabili. Hoteli smo kupiti Banko Celje, pa je niso hoteli prodati itd. Ni bilo volje. Zdaj se je zgodil preobrat in vsi pričakujejo, da bodo nekdanji interesenti pograbili banke, ki so na prodaj. Ne upoštevajo, da je položaj popolnoma drugačen. Prvič, Slovenija mora imeti makroekonomsko okolje s pozitivnimi trendi tudi pri makroekonomskih kazalnikih in potrebno je, da država dejansko dela, to, kar je obljubila. Ob boljših makroekonomskih kazalnikih bodo spet boljše razmere za konsolidacijo v bančništvu. Drugič, Evropa ustanavlja bančno unijo, dobili smo nove evropske direktive, velika polemika je glede meril za bančno unijo. Evropske sistemske banke bodo morale letos opraviti stresne teste in teste tveganj. Rezultate bodo objavili novembra. Prepričana sem, da pred tem ne bo evropske banke, ki bi sprejela pomembno odločitev o novih naložbah. Vse evropske banke se pripravljajo, da bodo spet aktivne pri prevzemih, a le tiste, ki jim bodo testi in pregledi pokazali, da imajo to moč in potencial, se bodo v tem smislu aktivirale. Zato je zdaj prezgodaj govoriti o teh vprašanjih.

V državnih bankah je veliko sistemske korupcije. Pa pri vas?

Ko smo leta 2001 vstopili v Skupino Société Générale, smo najprej dobili etični kodeks. Ta ima vse elemente, ki jih Evropa zdaj predpisuje za antikoruptivno delovanje in jih je tudi Slovenija končno pripravila. Zelo sem vesela, da jih je in vse spoštovanje pripravljavcem. Mi po naših pravilih ne sodelujemo v nadzornih svetih gospodarskih družb, kajti lahko pride do konflikta interesov. Odkar smo del Skupine Société Générale nisem v nobenem nadzornem svetu nobene gospodarske družbe. Če sodelujem kje zunaj (tudi, če grem predavat, kaj napišem), počnem to pro bono, tako da razen svoje plače nimam nobenega dodatnega zaslužka. Kar počnem, je sestavni del moje službe in znanje črpam iz svojega delovnega mesta. Kar zadeva naše nadzornike, pa plačamo tiste, ki so povsem zunanji, in je to javno objavljeno. Tistim, ki nas nadzirajo znotraj Skupine, nikoli ne plačamo niti centa. To je naše notranje pravilo. Zato se čudim, ko gledam kolege v nekaterih bankah, ki so nadzorniki znotraj skupin in so za to plačani. Od kod jim ta miselnost? Očitno se dobre prakse, ki so nekje dolgo znane, drugod niso prijele. Korupcije pri nas ni, ni pogojev in razmišljanja v tej smeri. Če bi se pa naključno zgodila, je ukrepanje takojšnje in brez milosti.