Nekatere »naše« avtohtone pasme so se povečale za petkrat

Na konferenci z naslovom Avtohtone istrske pasme – identiteta, proizvodnja in blagovna znamka Istre, ki sta jo v Poreču skupaj organizirala hrvaška Agencija za razvoj podeželja Istre (AZRRI) in osrednji hrvaški časnik Jutarnji list, je sodelovala tudi Danijela Bojkovski z biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je tudi nacionalna koordinatorka za zaščito živalskih in genetskih virov Republike Slovenije.

Govorila je o tem, kako Slovenija varuje avtohtone pasme in kakšne so pri tem naše izkušnje.

Nekatere pasme se povečujejo

Marija Špehar in Danijela Bojkovski (desno) na konferenci z naslovom Avtohtone istrske pasme – identiteta, proizvodnja in blagovna znamka Istre. FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

»Vsekakor mislim, da so istrske pasme, povezane z gastronomijo, lahko dober zgled drugim državam. Spremljamo te dobre prakse, delamo na projektu, kjer zbiramo dobre primere iz vse Evrope, in istrski primer bo zelo dober za druge evropske države. V Sloveniji imamo 14 avtohtonih pasem, sistem je urejen prek nacionalnih programov zaščite biološke raznovrstnosti v živinoreji in zdaj smo v sedmem petletnem programu. Nekatere naše pasme so se povečale za petkrat in trikrat od osnovne populacije. Lahko se učimo drug od drugega. Slovenci se lahko veliko naučimo od Hrvatov, a se učijo tudi naši kolegi iz AZRRI. V okviru našega evropskega omrežja in FAO vedno poudarjamo pomen čezmejnega sodelovanja. Pri tistih regijah, ki so zgodovinsko in geografsko skupne, je zelo pomembno, da sosednji državi sodelujeta. Imamo nekatere skupne pasme, kot je istrsko govedo, istrska pramenka ...« je dejala Bojkovska.

Poudarek na osveščanju mladih

Z leve: Denis Ivošević, Marija Špehar in Danijela Bojkovski. FOTO: Vanesa Pandžić/Cropix

Na vprašanje, koliko ljudi pozna avtohtone pasme, je Bojkovska dejala, da so v Sloveniji pred nekaj leti izvedli raziskavo, koliko ljudi pozna naše avtohtone pasme.

»Zelo malo ljudi ve zanje in kakšna je njihova prednost, in še zelo veliko moramo delati na tem. Del ljudi ve, kaj jedo in kaj dobijo na krožniku. Mladim moramo predstaviti, da so avtohtone pasme naše javno dobro in da delajo za nas, da skrbijo za našo krajino. Mlade zelo skrbi njihovo zdravje in ta segment moramo promovirati, vključiti pa se morata tudi ministrstvo za zdravje in šolstvo. V Sloveniji število kmetij pada in tudi število mladih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pada. Istra ima morda prednost, ker ima zelo veliko turizma in lahko tržijo proizvode. Obstajajo druge regije, kjer pada število kmetij,« je še omenila Bojkovska.

Slovenske avtohtone pasme

V Sloveniji imamo 14 lokalnih-avtohtonih pasem, med katerimi so 4 ogrožene in 8 kritično ogroženih. Populacije so majhne, nekatere reje omejene na določene regije.

Avtohtone pasme so: lipicanec, slovenski hladnokrvni konj, posavski konj, planinski konj, cikasto govedo, krškopoljski prašič, jezersko-solčavska ovca, oplemenjena jezersko-solčavska ovca, istrska pramenka, belokranjska pramenka, bovška ovce, drežniška koza, štajerska kokoš in kranjska čebela.